Novi Kolizej: Namere investitorja še skrivnost

Prostorski akt za Kolizej: Namesto 20 tisoč kvadratnih metrov za kulturo le manjša dvorana

Objavljeno
17. januar 2014 17.03
Maša Jesenšek, Ljubljana
Maša Jesenšek, Ljubljana
Ljubljana – Po letih zapletov bodo svetniki v ponedeljek odločali o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za območje, kjer je nekoč stal Kolizej. Za novi objekt so predvideni precej manjši gabariti, kot je načrtoval investitor Jože Anderlič.

Namesto 90 oziroma 70 metrov visoke stolpnice bodo smeli biti novi objekti visoki največ 30 metrov. To je leta 2012 sklenila posebna komisija ministrstva za kulturo, ki je s tem preprečila Anderličeve velikopotezne načrte, in to upošteva tudi OPPN. V območju je predvidena gradnja treh objektov – ob Gosposvetski cesti bo stavba v obliki črke L, v osrednjem delu največji objekt v obliki črke H, v južnem delu pa še en manjši objekt.

Potem ko so na občini na investitorjevo željo v dopolnjenem osnutku odloka izpustili zahtevo, da mora biti osrednji prostor v glavnem objektu namenjen kulturni dejavnosti, je v predlogu OPPN določeno, da se v prvem nadstropju stavbe ob Gosposvetski uredi večnamenski prostor za kulturne dejavnosti. Dvorana bo morala imeti najmanj 600 kvadratnih metrov bruto tlorisne oziroma 400 kvadratnih metrov uporabne površine. V javni rabi morata biti po načrtu tudi pritličji objektov ob Gosposvetski cesti in Župančičevi ulici.

Naj spomnimo, prvotno je bila načrtovana gradnja koncertno-operne dvorane s površino 20.600 kvadratnih metrov, katere streha je bila predvidena na višini 38 metrov. Da mora biti osrednji prostor v novem Kolizeju namenjen kulturi, je bil eden od pogojev soglasja za odstranitev Kolizeja, ki ga je leta 2009 podpisala takratna ministrica Majda Širca. Ta je ob sprejemanju osnutka OPPN pojasnila, da soglasje ni natančno opredeljevalo vrste kulturne dejavnosti ali velikosti prostora zanjo, »ker je bilo samoumevno, da bo to koncertno-operna dvorana, saj je bila v vseh načrtih investitorja zelo natančno opredeljena«.

Investitor bo lahko pod zemljo zgradil tri etaže. Gradnjo bo mogoče izvesti v dveh etapah: v prvi gradnjo podzemnih prostorov (nad njimi bo moral urediti ploščad z ozelenjeno ali tlakovano površino), v drugi pa preostale objekte. V njih je predvidenih 126 novih stanovanj, poleg tega odlok dopušča ureditev hotelskih, gostinskih in poslovnih prostorov ter trgovin, pa ambulant, prostorov za rekreacijo, muzejev in knjižnic.

Kaj bo v resnici nastalo na tem območju in kdaj se bo kaj premaknilo, pa je še neznanka. Potem ko mu je ministrstvo preprečilo gradnjo stolpnice, je Anderlič pred dobrim letom napovedal, da bo opustil gradnjo novega Kolizeja. Nato se je zavil v molk in nehal odgovarjati na vprašanja novinarjev, hkrati pa nadaljeval pripravo prostorskega načrta, ustanovil novo podjetje Tivoli projekt in nanj prenesel zemljišče Kolizeja, ki je sicer še vedno obremenjeno s hipotekami. Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja bo moral investitor pridobiti tudi kulturnovarstveno soglasje zavoda za varstvo kulturne dediščine.