Novi prostori za katoliško šolo in nov vrtec

Ljubljana – Osnovna šola Alojzija Šuštarja, ki od ustanovitve leta 2008 gostuje v prostorih gimnazije znotraj Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu, bo prvega septembra odprla vrata nove zgradbe. Vanjo bo vstopilo štiristo učencev, prvič tudi devetošolci.

Zavod, ki je bil v času nastanka pred dobrimi sto leti največja stavba na Balkanu, je za več kot tisoč učencev, dijakov in študentov, ki se danes v njem izobražujejo, nekateri pa tam tudi bivajo, postal pretesen. Zato so leta 2011 položili temeljni kamen za gradnjo nove enote. Čeprav so napovedovali, da bo približno deset milijonov evrov vredna investicija končana že leto kasneje, so se širokopotezni načrti izjalovili. Najprej se je izkazalo, da vrnjena vojašnica ni primerna za šolo, zato jo je bilo treba porušiti. Gradbeno dovoljenje za novogradnjo pa so lahko dobili šele potem, ko je mestna občina konec leta 2010 sprejela prostorski načrt.

Ravnateljica osnovne šole Marina Rugelj pravi, da so s potekom gradnje zadovoljni: »Bilo pa bi mnogo lažje, če bi šolo dobili že pred štirimi leti.« Glavnega izvajalca del niso imeli, saj so sami vodili dela s posamičnimi izvajalci, kar jim je pocenilo gradnjo. Sredstva je zagotovila ljubljanska nadškofija, za postavitev toplotne postaje na biomaso, ki bo poleg osnovne šole ogrevala tudi zavod, pa so pridobili 170 tisoč evrov evropskih sredstev. V stavbi ima prostore še letos ustanovljeni vrtec Dobrega pastirja. Na šoli bo osemnajst oddelkov, po dve paralelki vsakega razreda, v vrtcu pa je predvidenih pet skupin, tri jaslične in dve heterogeni, v katerih bodo otroci v starosti od dveh do petih let. Mesta so v glavnem že zasedena, pravi ravnateljica.

Šolnina prilagojena dohodkom

Ljubljanska nadškofija jim kot njihova ustanoviteljica daje na voljo prostore in opremo. »Iz državnega proračuna dobimo za izvedbo programa 85 odstotkov vsote, ki jo sicer dobi za program javna šola. Razliko do stotih odstotkov plačujejo starši v obliki šolnine, ki znaša od nič do 60 evrov, odvisno od dohodka staršev. Prav tako je šolnina nižja v primeru, da je na šoli več otrok. V zavodu namreč deluje sklad za pomoč družinam, v katerega darujejo dobri ljudje in tako omogočijo šolanje tudi tistim otrokom, ki si ga zaradi šibkega ekonomskega položaja staršev ne bi mogli privoščiti. Poleg šolnine starši vsak mesec plačajo še 28 evrov za športne, kulturne in naravoslovne dneve, večdnevne duhovne obnove v naravi, likovni material, pouk plesa, klasične kulture, spoznavanja vere in kulture …

Za vsestranski razvoj mladega človeka

Osnovna šola je bila ustanovljena kot šesta enota Zavoda sv. Stanislava, že prej so v njem delovali škofijska klasična gimnazija, Jegličev dijaški dom, glasbena šola, študentski dom Franca Gnidovca in Slovenski dom. Kot pojasnjuje Rugljeva, gre za zasebno šolo z javno veljavnim programom: »Predmetnik je zelo podoben tistemu v javnih šolah. V zadnjem triletju si učenci lahko izberejo pouk drugega tujega jezika in latinščine. Vsako leto imajo eno uro verskega pouka. Tudi sicer so duhovne vsebine prepletene v našem vsakdanjiku.« Katoliška osnovna šola poleg kakovostnega pouka ponuja vzgojni model, ki temelji na krščanski veri. Tako imajo poleg verskega pouka redno molitev na začetku in koncu pouka, prirejajo družinske dneve, zelo velik poudarek dajejo umetnosti, predvsem zborovskemu petju, plesu, gledališču in klasični kulturi, pa tudi športu, praktičnim veščinam in gibanju v naravi. »Namen naše šole ni vzgajati za katoliški geto,« je že ob položitvi temeljnega kamna za zgradbo opozoril Roman Globokar, direktor zavoda. »Smo z veseljem to, kar smo znotraj Katoliške cerkve in znotraj pastorale Cerkve, po drugi strani pa se zavedam, da vzgajamo otroke za življenje v tem svetu tudi z ljudmi, ki drugače mislijo. Ti otroci ne bodo živeli samo znotraj katoliškega sveta, zato je potrebna vzgoja za dialog in za spoštovanje različnosti.« Rugljeva poudarja, da se trudijo za vsestranski razvoj mladega človeka.