Novi saveljski vrtički bodo le na delu travnika

Ljubljana – Nejasnosti v zvezi s sanacijo nekdanjega vojaškega odpada ob Glinškovi ploščadi in ureditvijo novih vrtičkov ni več. Enemu od morebitnih ponudnikov je MOL na vprašanje o obsegu prenove namreč odgovorila, da bodo urejali le travnik na levi od glavnega vhoda.

Kot so še pojasnili na občini, izvajalci ne bodo posegali v asfaltirano površino ob vhodu, nihče ne bo rušil hiše, ki jo že leta zasedajo radioamaterji radiokluba Triglav, prav tako ne bodo posegali v obstoječe vrtičke, ostala pa bo tudi nekdanja vojaška žičnata ograja okoli kompleksa.

Na novinarska vprašanja so dodatno zatrdili, da so pomisleki starih vrtičkarjev, da bi se morali umakniti s tega zemljišča, povsem odveč.

Napaka v razpisu

Priznali so celo svojo napako v popisu gradbenih del. Pri postavki »rušenje obstoječih grajenih površin z direktnim nakladanjem na kamion in odvozom na primerno deponijo na skupni površini 3700 kvadratnih metrov« so zapisali, da bo treba odpeljati 200 kubičnih metrov odpadkov, v resnici pa je pravi podatek dva kubična metra (v razpisni dokumentaciji napake še niso popravili).

Omenjena razpisna napaka nas je tudi zavedla pri sklepanju, da bi lahko tolikšno količino gradbenih odpadkov zbrali le, če bi odstranili edini gradbeni objekt in morda še asfaltirano površino pred njim. Žal projektna dokumentacija arhitekturnega biroja Veritas, po kateri naj bi izvedli sanacijo zemljišča in ureditev novih vrtičkov, ni bila priloga razpisa, niti nam je niso poslali, ko smo od MOL zahtevali dodatna pojasnila.

Neznank še vedno polno

Zato še vedno lahko le ugibamo, koliko vrtičkov bo na travniku na levi od vhoda (celotno zemljišče namreč meri 20.783 kvadratnih metrov in zajema vso površino znotraj vojaške ograje, razen 303 kvadratne metre velike parcele z nekdanjim vojaškim objektom). Še toliko bolj, ker nismo dobili odgovora, ali bodo prestavili približno deset metrov visoko radijsko anteno skoraj sredi travnika, kjer so predvideni vrtički, ali pa jih bodo ovili okoli glavnega stebra in napenjalnih žic za njegovo večjo stabilnost.

Občina je posredno zanikala tudi namige, da bi z ureditvijo vrtičkov na travniku posegla v rezervat, predviden za evakuacijsko cono v primeru naravnih nesreč. Zapisala je namreč, da je po občinskem prostorskem načrtu celotno območje opredeljeno kot površina, »namenjena prostočasni kmetijski dejavnosti«.

Iz povedanega je jasno, da bo na območju nekdanjega vojaškega odpada ostalo 208 vrtov še iz časov občine Bežigrad, ki so jih takratni najemniki uredili sami, občina pa jim je napeljala vodo in zagotovila odvoz vrtnih odpadkov. Na jugozahodnem delu se jim bodo pridružili novi, a po vzoru tistih v Štepanji vasi, torej bodo med seboj ločeni z ograjo. V skrajnem jugovzhodnem delu bo ostalo nekaj sto kvadratnih metrov travnika, pred njim pa objekt in asfaltni plato pri vhodu.

Ob ogledu starih vrtov na vojaškem odpadu opazimo, da so grede večinoma obdelane in vzorno zalivane, med njimi pa ni nobenih ut. Sem in tja je videti le kakšno leseno konstrukcijo, prekrito s prozorno folijo, nekaj plastičnih zabojev in kompostnikov. Sodov za vodo skorajda ni, saj imajo sredi vrtov tekočo vodo iz pipe.

Komu plačati najemnino?

Za vrtove že nekaj časa (nekateri trdijo, da od leta 2006) ne plačujejo letne najemnine, saj je nimajo komu. Marsikdo se sicer boji, da jim bodo kasneje hoteli vsiliti vrtičke po vzoru Štepanje vasi, kjer je veliko zemlje izgubljene zaradi ločevalnih ograj. V Savljah imajo brez njih red že več kot dvajset let.

Smo pa v arhivu Dela našli podatek, da je takratni mestni oddelek za gospodarjenje z zemljišči za sezono 2002/2003 sklenil pogodbe z nekaj več kot dvesto uporabniki saveljskih vrtov, velikih po 60 kvadratnih metrov, in da so za najem kvadratnega metra plačali dobrih 254 tolarjev. Na bežigrajskih vrtovih je bila najemnina 178 tolarjev za kvadratni meter.