Novim blokom ne nasprotujejo, daljšanju Aljaževe pa

Vir – Torkova javna obravnava občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje nekdanje oljarne Gea na Viru pri Domžalah, ki predvideva gradnjo desetih blokov s 190 stanovanji, je pokazala, da Virjani ne nasprotujejo novi poselitvi, odločno pa so proti podaljšanju Aljaževe ulice.

Na predstavitvi enega največjih stanovanjskih projektov v občini Domžale v tem tisočletju (zadnji je bila soseska Bistra v Domžalah) smo zvedeli, da je pobudo za izdelavo OPPN V 7/7 Oljarna jug dalo podjetje Sončna vas iz Hoč.

Bistvo načrta, katerega arhitekturno in urbanistično zasnovo je pripravil arhitekturni biro Bevk Perović arhitekti, je gradnja desetih stanovanjskih blokov (z etažnostjo K+P+2+T), v katerih naj bi bilo skupaj 191 stanovanj. Gradili bi med Mlinščico (industrijskim kanalom Kamniške Bistrice), skladišči podjetja Helios, Sončno ulico in Šaranovićevo cesto. Ker je to degradirano industrijsko območje, kjer že leta propadajo stari industrijski objekti, si ga občina Domžale želi čim prej revitalizirati. Še zlasti, ker je kompleks velik kar 2,95 hektara.

Sporne prometne rešitve

Četudi so se zaradi bližine Heliosa na severnem delu območja investitorji že odpovedali enemu bloku (sprva so jih načrtovali 11), bi bila novogradnja velika dodatna prometna obremenitev. Tam bo namreč predvidoma živelo skoraj 600 ljudi, za katere so v kletni garaži predvideli 392 parkirnih prostorov, 36 pa nad zemljo.

Vsiljevanje podaljška Aljaževe

Za potrebe novega naselja in okoliških hiš načrtujejo širitev obstoječe Sončne ulice vse do križišča s Šaranovićevo cesto na jugu in njeno podaljšanje proti severu vse do Koliške ulice. Na južnem delu pa so načrtovalci predvideli tudi povezavo obstoječe Aljaževe prek novega mostu čez Mlinščico do Sončne ulice.

Na obravnavi se navzoči niso poglabljali v načrt stanovanjske pozidave, so pa stanovalci Aljaževe ulice načrtovalcem dali vedeti, da nasprotujejo podaljšanju te ulične ceste. Še posebno jih je razburil vodja občinskega oddelka za urejanje prostora Zoran Vitorovič, ki je dejal, da povezave Aljaževe s Sončno ulico novo naselje niti ne potrebuje in da bi jo naredili le zato, da bi omogočili prečno povezavo zdaj slepe ulice.

Ena od lastnic zemljišča, na katerem bi naredili novi del Aljaževe, mu je zabrusila, da za cesto ne bo nikoli prodala svojih parcel, na katerih ima vrt in sadovnjak. Ni mogla razumeti, kako so cesto sploh lahko risali, ne da bi prej preverili, ali je izvedljiva. Več drugih lastnikov hiš in zemljišč ob zdajšnji Aljaževi pa je menilo, da jim ni treba vsiljevati nove prometne ureditve. Ta namreč ne bi prav nič razbremenila prometa po preozki ulici, temveč prav nasprotno. Še zlasti jih je razjezilo, ker bi novi del Aljaževe imel dovolj veliko vozišče in enostranski pločnik, stari pa bi ostal še naprej preozek za normalno srečevanje vozil. Rekonstrukcija Aljaževe bi bila namreč izvedena »enkrat v prihodnosti«.

Zahteva Zoisove ulice

Predstavnik Zoisove ulice pa je dodal, da bi morali na severu območja zgraditi povezovalno cesto do športnega parka Vir, saj zdaj tja vsi prihajajo po Zoisovi in se po njej tudi vračajo. Vitorović mu je dejal, da to ni izvedljivo, saj bi morali podreti novo hišo, če bi šli više, pa da bi se cesta »zaletela« v igrišče. A mu je ta odvrnil, da bi lahko igrišče tudi nekoliko prestavili.