O smradu iz Kota so se začeli vsaj pogovarjati

Ljubljana – Marca je imela Civilna družba Spodnji Kašelj-Podgrad-Zalog na inšpektoratu za kmetijstvo in okolje in pri novi varuhinji človekovih pravic pogovora, ki Založane navdajata z upanjem, da bi po več desetletjih na ustreznejši način rešili problemu smradu iz Kotove kafilerije.

Kot je razvidno iz zapisnika sestanka, ki je bil na inšpektoratu za kmetijstvo in okolje, so se na pisno pobudo omenjene civilne družbe sestali 14. marca. Člani te družbe in dva svetnika ČS Polje so okoljskim inšpektorjem razložili, da na Agrokombinatski cesti, kjer ima Koto predelovalnico živalskih stranskih proizvodov in biološko razgradljivih odpadkov (bioplinarna), kljub posameznim izboljšavam v proizvodnji, občasno še vedno močno smrdi. Kot glavni vir teh vonjav so omenjali neustrezno proizvodnjo, pa tudi odpadno vodo iz kanalizacijskega sistema.

Sporni stari kanal

Pri odvajanju odpadnih voda ima po mnenju civilne družbe Koto poleg običajnega odvajanja na javni kanal C0 še vedno možnost uporabe prvotnega industrijskega (tlačnega) kanala, ki so ga uporabljali pred priključitvijo na C0 in bi moral biti odstranjen že leta 1997. Ker po njihovem prepričanju to možnost izrabljajo, bi lahko bil to eden izmed vzrokov neprijetnih vonjav v okolici. Zaradi tega in domnevnega neustreznega obratovanja čistilne naprave, biofiltra in bioplinarne se je inšpekcija odločila, da bodo inšpektorji preverjali delovanje bioplinarne in količine predelanih biorazgradljivih odpadkov pri proizvodnji bioplina, delovanje biofiltra (razlike med dejansko in maksimalno zmogljivostjo, navedeno v projektni dokumentaciji), delovanje čistilne naprave (kontrolni monitoring emisij snovi v vode), pa tudi potek (načrt) interne kanalizacije in priključkov na javna kanala C0 in A0 oziroma naredili posnetek dejanskega stanja odvajanja industrijskih voda v javno kanalizacijo.

Sestanek inšpektorjev z Vo-ka

V zvezi z odvajanjem odpadnih voda naj bi okoljski inšpektor imel v aprilu tudi sestanek z upravljavcem javne kanalizacije. Na njem bodo predstavili pobudo civilne družbe za ponovno čiščenje kanalizacijskega sistema C0 ter ureditev učinkovitejšega odzračevanja (ker naj bi bil tehnično nepravilno rešen, menda v njem zastaja odpadna voda, zaradi katere smrdi po bližnji okolici).

Inšpektorji so obljubili, da bodo civilno družbo o svojih ugotovitvah in ukrepih na ponovnem sestanku seznanili septembra, če bo treba, tudi prej. Prav tako bodo v okviru svojih pristojnosti »skušali omiliti problem širjenja smradu po okolici«, četudi nimajo možnosti neposrednega izrekanja inšpekcijskih ukrepov v primeru širjenja neprijetnih vonjav v okolje. Za zdaj namreč še nimamo predpisa, ki bi določal pogoje, omejitve ali prepovedi v zvezi s tovrstnimi emisijami v zrak.

Nova varuhinja – novo upanje

Založani oziroma njihova civilna družba so zelo zadovoljni tudi z novo varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer, saj jih je na sestanek pri sebi povabila takoj po nastopu nove funkcije.

Kot je povedala četrtna svetnica iz ČS Polje in hkrati predstavnica civilne družbe Spodnji Kašelj-Podgrad-Zalog Minka Jerebič so na srečanju, ki se ga je udeležilo 34 predstavnikov različnih civilnih družb iz vse Slovenije, Nussdorferjevi predstavili tudi probleme Založanov.

Varuhinja je obljubila, da se namerava srečati z vsemi ministri in se z njimi pogovoriti o sodelovanju, predvsem na področju okolja, ki se dotika vsakega resorja.

Organizirala bo celo konferenco, na katero bo med drugim povabila evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika, državne tožilce in predstavnike civilnih družb, da se bodo lahko javno seznanili s konkretnimi primeri kršitev okoljskih predpisov. Posebej jih je razveselila njena obljuba, da se bo s civilnimi iniciativami srečevala vsak mesec, na dva meseca pa da bo s svojo ekipo obiskala območja, za katera ljudje govorijo, da so »najbolj problematična«.

Poleg tega varuhinja obljublja, da bo imela mesečne novinarske konference, na katerih bo poročala o dosežkih, o zadevah, ki stojijo oziroma se sploh ne premaknejo z mrtve točke. Njena želja je vzpostaviti boljše sodelovanje in odzivanje državnih organov in organov lokalne samouprave na probleme, ki jih predstavljajo civilne družbe. Na srečanju z informacijsko pooblaščenko, pravi Jerebičeva, pa da ji bo skušala prikazati togost delovanja glede ukrepanja pri onesnaževanju okolja.

Jerebičeva je za Delo izjavila, da so po srečanju z Nussdorferjevo predstavniki civilnih iniciativ res odšli zelo optimistični (bolj kot pri prejšnji varuhinji) in da imajo upanje, da se bo kaj premaknilo na bolje.

Pogovor brez vsebine

V nasprotju s pogovori na okoljskem inšpektoratu in pri novi varuhinji človekovih pravic pa civilna družba iz Zaloga kot neobetavnega ocenjuje nedavni sestanek (14. marca) projektne skupine za obvladovanje vonja v okolju, ki ga na ministrstvu za kmetijstvo in okolje vodi Jasmina Karba.

Čeprav se ga je udeležilo 15 ljudi (od tega šesterica iz Civilne družbe Spodnji Kašelj-Podgrad-Zalog in ČS Polje, po trije iz Kota in MKO, dva predstavnika Gibanja za trajnostni razvoj in eden z Inštituta za higieno zdravja), pa na njem niso zvedeli veliko konkretnega. Še zlasti ne tistega, kar jih je zanimalo – kdaj bo sprejeta uredba »o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in obdelavi mešanih komunalnih odpadkov«. Z njo bi namreč končno imeli pravno osnovo za preganjanje vseh, ki proizvajajo smrad in ga ne znajo obvladovati v predpisanih mejah.

Še bolj jih je razočarala njena izjava, da namen projektne skupine ni, da bi civilna družba iz Zaloga opisovala probleme s Kotovim smradom in ponavljala svoje zahteve do tega podjetja, »temveč je sodelovanje pri projektu namenjeno razpravi o poznavanju dobrih praks za obvladovanje neprijetnega vonja v okolju in pregledu uporabe teh praks na primeru konkretnega podjetja«, kar da je bilo tudi dogovorjeno pri prejšnji varuhinji človekovih pravic.

Jerebičeva je zato le opomnila, da bi se morala Slovenija pri pripravi predpisa o omejevanju smradu zgledovati po predpisih držav, ki so po meteoroloških in drugih značilnostih podobne naši (Avstrija, Nemčija, Nizozemska), Milan Mirkov, predsednik Civilne družbe Spodnji Kašelj-Podgrad-Zalog, pa je Karbi obljubil, da ji bo poslal informacije o predpisih, o katerih je javno že govoril in za katere je menil, da jih na MKO poznajo, saj imajo pripravljen osnutek uredbe o smradu v svojem predalu spravljen že od leta 2009.