O Železniškem zdravstvenem domu šele jeseni

Boj za programe: v sporu med ZZZS in Železniškim zdravstvenim domom je ljubljanska občina priglasila intervencijo.

Objavljeno
17. avgust 2016 17.08
Železniski zdravstveni dom. V Ljubljani 5.6.2013
Andreja Žibret
Andreja Žibret

Ljubljana – V pravdi med Železniškim zdravstvenim domom in ZZZS, v kateri je okrožno sodišče že drugič zadržalo pravne učinke delne odpovedi pogodbe med tema zavodoma, je občina priglasila intervencijo na strani zavarovalnice. Sodišče pa še ni izdalo sklepa, s katerim bi jo dopustilo.

Lanskega decembra je že kazalo, da bo občinski javni zavod Zdravstveni dom Ljubljana (ZDL) prevzel primarne zdravstvene programe Železniškega zdravstvenega doma Ljubljana; ZZZS je namreč temu že drugič delno odpovedal pogodbo o izvajanju zdravstvenih storitev, ker nima občinske koncesije za primarno dejavnost, kamor sodijo splošna ambulanta, dispanzer za ženske, ambulantna fizioterapija ter zobozdravstvena dejavnost in zdravstvena vzgoja za odrasle.

Odpoved pogodbe zadržana že drugič

To se ni zgodilo, ker je Železničarski zdravstveni dom pravočasno, v 30-dnevnem roku, vložil tožbo zaradi ugotovitve obstoja pravnega razmerja oziroma neveljavnosti odpovedi pogodbe. Okrožno sodišče v Ljubljani pa je s sklepom 10. decembra lani že drugič začasno zadržalo pravne učinke delne odpovedi do pravnomočno končanega pravdnega postopka. Sklep o zadržanju delne odpovedi pogodbe o izvajanju programa zdravstvenih storitev za pogodbeno leto 2012 tako velja do pravnomočne odločitve sodišča o tožbenem zahtevku glede veljavnosti pogodbe oziroma neveljavnosti odpovedi. Do takrat lahko ŽZD, ki je sicer zavod s pravico javnosti, nemoteno posluje naprej oziroma ga zavarovalnica še naprej financira.

Tako se pravdni postopek nadaljuje. Kot pravijo na ZZZS, bo treba počakati na odločitev sodišča o priglašeni intervenciji MOL. Nemogoče pa je napovedati, kdaj bo postopek končan. V najboljšem primeru je mogoče pričakovati odločitev prvostopenjskega sodišča konec jeseni, vendar za obe pravdni stranki, pa tudi za občino, če bo intervencija dopuščena, ostane še možnost uporabe pravnega sredstva. Sklep o zadržanju delne odpovedi pogodbe bo ostal v veljavi do pravnomočne odločitve, to je do izdaje drugostopenjskega sodnega akta. To pa pomeni, da bo zavarovalnica programe Železničarskega zdravstvenega doma financirala vsaj do takrat.

Prvič odpoved ni bila veljavna

Kot je znano, se je prva tovrstna zgodba končala tako, da je koprsko višje sodišče 3. julija lani potrdilo sodbo prvostopenjskega, da je med ŽZD in zavarovalnico še vedno veljavno pravno razmerje iz pogodbe, sklenjene 26. aprila 2012, in da je bila prva delna odpoved te pogodbe 1. julija 2013 neveljavna. Kot pravijo na občini, ki je na predlog tožene stranke, ZZZS, priglasila svojo intervencijo v pravdi na strani zavarovalnice, na kar sta pisno mnenje podali tako tožena kot tožeča stranka, od okrožnega sodišča še niso prejeli sklepa v zvezi s priglasitvijo stranske intervencije. MOL je sicer že večkrat predlagala, da bi javni zavod Zdravstveni dom Ljubljana prevzel programe ŽZD, paciente in zainteresirane zaposlene. Župan Zoran Janković je pred časom dal ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc pobudo za sestanek o prenosu programov. Na vprašanje, ali je bil sestanek že opravljen, so na mestnem oddelku za zdravje in socialno varstvo odgovorili, da pogovori še potekajo.

MOL: O nepremičninah še ni smiselno govoriti

Občina ves čas poudarja, da je pripravljena prevzeti tudi objekte, v katerih deluje ŽZD, ker menijo, da je programe smiselno še naprej izvajati na isti lokaciji. Glede na to, da je Železniški ZD lastnik stavbe na Celovški ter zemljišča in poslovnih prostorov v pritličju in kleti stavbe nekdanje železniške postaje v Šiški, nas je zanimalo, kako namerava občina urediti lastniška razmerja teh nepremičnin. Na oddelku za zdravje in socialno varstvo so nam odgovorili, da pred dokončno odločitvijo o prenosu programov o nepremičninah Železničarskega zdravstvenega doma ni smiselno govoriti.

Zapleti, stari dobra štiri leta

Sicer pa se zapleti vlečejo že dobra štiri leta. Vse skupaj se je začelo, ko je računsko sodišče maja 2012 ZZZS opozorilo, da nima ustrezne podlage za sklenitev pogodbe o izvajanju zdravstvenih dejavnosti z ŽZD; ustanovitelj tega zavoda, ki je kot zavod s pravico javnosti nekakšna posebnost, Slovenske železnice, bi namreč moral pridobiti koncesijo za primarno zdravstveno dejavnost od občine in za sekundarno od ministrstva za zdravje.

Koncesija ministrstva za deset let

Ministrstvo je ŽZD že marca 2012 za deset let podelilo koncesijo za opravljanje sekundarne zdravstvene dejavnosti, in sicer za programe interne medicine, dermatologije, ortopedije, otorinolaringologije, psihiatrije, okulistike, bolezni dojk, radiologije (izvajanja rentgena, mamografije in ultrazvoka) ter klinične psihologije in dispanzerja za mentalno zdravje. V letu 2014 so v ŽZD s prestrukturiranjem izločili mamografijo in program bolezni dojk, vpeljan pa je bil program urologije; tam je na začetku delal nekdanji minister za zdravje Tomaž Gantar sedaj poslanec v državnem zboru (Desus) in med drugim tudi predsednik parlamentarnega odbora za zdravstvo.

Občina je enoletno koncesijo ŽZD odvzela

Zapletlo pa se je z občinsko koncesijo za primarne zdravstvene programe. MOL, ki bi rada programe ŽZD priključila svojemu javnemu zavodu, Zdravstvenemu domu Ljubljana, ji je novembra 2013 podelila enoletno koncesijo, za katero pa so v ŽZD menili, da bi morala trajati več let; tako je sredi julija 2014 občina koncesijo ŽZD odvzela. Železniški zdravstveni dom je zaradi tega zoper ljubljansko občino sprožil tri upravne spore in jih izgubil.
Zavarovalnica pa je programe Železniškega ZD nemoteno financirala še naprej, ker je bilo med njima še vedno veljavno pravno razmerje iz pogodbe, sklenjene 26. aprila 2012. Poleg tega je višje sodišče v Kopru konec maja lani potrdilo neveljavnost prve delne odpovedi pogodbe izpred treh let. V gospodarski spor med Železniškim ZD in zavarovalnico pa se je že takrat kot stranski intervenient vključila tudi ljubljanska občina.

Lastniška razmerja

Lastništvo nepremičnin, v katerih deluje ŽZD, pa je zelo zapleteno. Celoten kompleks ŽZD je bil leta 1991 iz državne lastnine brezplačno prenesen na Slovenske železnice. Železniški zdravstveni dom je leta 2001 na podlagi pogodbe s Slovenskimi železnicami postal lastnik stavbe na Celovški v Ljubljani. Leta 2010 pa je Železniški zdravstveni dom na podlagi leta 2008 sklenjene izvensodne poravnave postal lastnik poslovnih prostorov, ki so v pritličju in kleti stavbe nekdanje Železniške postaje Ljubljana – Šiška, in zemljišča ob zgradbi ŽZD na Celovški.

Slovenske železnice so napovedovale prodajo

ŽZD je tako sedaj v Ljubljani lastnik vseh objektov oziroma delov objektov, v katerih opravlja svojo dejavnost. Lastnik objektov, v katerih so ambulante ŽZD v drugih krajih, so Slovenske železnice oziroma Republika Slovenija. Železniški zdravstveni dom ima v teh objektih svoje ambulante v brezplačni uporabi, plačuje samo obratovalne stroške. V Slovenskih železnicah so že večkrat napovedali prodajo tega zavoda in še nekaterih drugih nepremičnin, ki jih SŽ ne potrebujejo za svojo dejavnost, najboljšim ponudnikom.