Tiskane izdaje
Ljubljana – Lansko leto je bilo zaradi velikega porasta uporabnikov in aktivnosti prelomno leto za Ljubhospic, ob drugi obletnici delovanja ugotavljajo v tem zavodu, ki ga je ustanovila Lekarna Ljubljana. V tem času pa jim še ni uspelo pridobiti državne podpore pri financiranju programov.
V Ljubhospic so lani sprejeli 153 bolnikov, kar je več kot leto prej, ko jih je bilo 132, pomagali so tudi 241 njihovim svojcem. Četrtina bolnikov je imela bivališče izven MOL. Že sprejetih je bilo 188 ljudi, ki so bili v čakalni vrsti, kar pomeni, da so imeli urejeno dokumentacijo, vendar pa sprejema niso dočakali; čakalna doba je bila od dva do 14 dni. Opravili so tudi 104 svetovanja.
Ena soba za hitre intervencije
Povprečna doba oskrbe je bila lani 18 dni in se je skrajšala v primerjavi z letom poprej, ko je bila 25 dni, je povedala vodja Ljubhospica Tatjana Fink. Kot je dejala, imajo prednost pri sprejemu tisti, ki nimajo primerne namestitve, svojcev ali pa so v težjem zdravstvenem stanju. Najkrajša namestitev je bila dve uri, ko je gospa umrla v reševalnem vozilu, najdaljša pa 105 dni. Tretjina ljudi je prišla od doma, ker niso imeli pogojev, da bi tam ostali, največkrat zaradi motečih simptomov, nemira in bolečine, ali pa so bili svojci odsotni. Samo eden je prišel iz doma za stare, vsi drugi pa iz bolnišnice. Večina je bila onkoloških bolnikov, sprejeli pa so tudi nevrološke in bolnike s srčnim popuščanjem ter po različnih kapeh. Enajst enoposteljnih sob je večinoma ves čas polnih, dvanajsta z nekoliko manjšim standardom pa je namenjena najhujšim hitrim intervencijam.
Za bolnike in svojce skrbi interdisciplinarni tim, sestavljen iz 11 redno zaposlenih in 14 pogodbenih sodelavcev, ki so zaposleni drugje ali pa upokojeni in delajo glede na potrebe, sodeluje tudi 24 prostovoljcev. Konec lanskega leta so izvedli usposabljanje prostovoljcev in usposobili še nove. Pripravljajo pa že novo šolanje.
Direktor Ljubhospica in Lekarne Ljubljana Marjan Sedej je povedal, da hiša potrebuje 53.000 evrov na mesec, kar je približno 650.000 evrov na leto. Še vedno jo v 90 odstotkih financira Lekarna Ljubljana oziroma Grosist LL, čeprav je pričakoval, da se bo ta delež zmanjšal na tri četrtine. Pomagajo tudi druga ljubljanska javna podjetja, JP Vodovod–Kanalizacija se je na primer s podpisom pogodbe zavezalo k financiranju ene sobe za pet let, ki so jo po tem donatorju tudi poimenovali. Ob drugi obletnici pa je Ljubljanski potniški promet Ljubhospicu podaril električni avtomobil. Lani so zbrali še približno 72.000 evrov donacij s položnicami po 10 evrov, svojci pa so prispevali med 100 in 300 evri.
Sicer pa letos načrtujejo dokončanje projektne dokumentacije in pripravo vseh postopkov, da bodo naslednje leto dvignili hišo za eno nadstropje in tako tudi rešili problem zamakanja na ravni strehi. Uredili bi radi še dve ali tri sobe za prostovoljce ter predavalnico, njihov cilj je namreč, da bi Ljubhospic postal učni center za hospic oskrbo. Nasproti hiše, ob Gruberjevem kanalu, pa nameravajo še letos na zemljišču MOL urediti terapevtski park. Predvsem pa si bodo prizadevali za spremembo pogledov izvršne oblasti na financiranje Ljubhospica. Če jim bo uspelo, razmišljajo, da bi bila ta hiša mati novih hiš.
Težave zaradi prevoza z rešilnim avtomobilom
Kot je še dejal Sedej, je konec lanskega leta državni zbor sprejel dopolnitve zakona o lekarniški dejavnosti, v kateri je prehodno obdobje, povezano z lastnino lekarne in LL Grosista, podaljšal še za dve leti, kar pomeni, da so s tem ohranili možnost financiranja Ljubhospica še za dve leti, za naprej pa pričakuje, da bo pri odločevalcih prevladal razum, saj, kot pravi, lekarna tržni dobiček vlaga v dejavnost, za kateri bi morala skrbeti država. Bivanje v hiši je sicer brezplačno, opozorili pa so na težave zaradi prevoza z rešilnim avtomobilom, ki ga morajo plačati uporabniki oziroma njihovi svojci, ker hiša nima državnega financiranja.
Razpis za koncesijo bodo morda ponovili
Ob obletnici je Ljubhospic obiskala tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, ki je povedala, da si želi, da bi Ljubhospic umestili v sistem financiranja. Dejala je, da je ministrstvo tudi v preteklosti, še preden je prišlo do spremembe lastništva in strukture (prej je v tej hiši deloval program hiše hospica Slovenskega društva hospic) že financiralo del socialne oskrbe, tudi Ljubhospic se bo lahko po dveh letih prijavil na razpis. Razmislili bodo in se pogovorili z ministrstvom za zdravje, ali bodo ponovili razpis za koncesijo za oskrbo ljudi z napredovano oziroma kronično neozdravljivo boleznijo, ki so ga nekoč že razpisali, pa so ga v takratni hiši hospica zavrnili.
