Ob pol milijona, ker niso preverili zemljišča za džamijo

Ljubljana – Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbo, ki jo je ljubljanska občina vložila proti Slovenskim železnicam, ker so ji te prodale zemljišče, ki je bilo v naravi manjše, kot je določala prodajna pogodba. Namesto da bi občina dobila povrnjenih več kot pol milijona evrov razlike, mora tako železnicam odšteti nad šest tisočakov za sodne stroške.

Medtem ko se je ob Kurilniški ulici za Bežigradom nedavno vendarle začela gradnja islamskega versko-kulturnega centra, se je na okrožnem sodišču razpletla zgodba, s katero se je projekt gradnje džamije na tej lokaciji pred dobrimi sedmimi leti šele dobro začel. Maja 2008 je bila namreč sklenjena prodajna pogodba, s katero so Slovenske železnice ljubljanski občini prodale več parcel na tem območju v skupni vrednosti 2,44 milijona evrov. Občina je nepremičnine kupila, da bi zaokrožila zemljišča, namenjena gradnji islamskega versko-kulturnega centra, in dobrega pol leta kasneje islamski skupnosti ta zemljišča (skupaj z drugimi, ki jih je imela v lasti že prej) tudi prodala.

Ker islamska skupnost niti s tem nakupom ni dobila celovitega zemljišča, so marca 2012 z občino in Energoplanom, lastnikom več parcel na tem območju, izvedli komasacijo. V tem postopku so po geodetskih izmerah ugotovili, da ena od parcel, ki so jo Slovenske železnice prodale občini, ta pa naprej islamski skupnosti, dejansko meri 2569 kvadratnih metrov, in ne 3747, kot je bilo navedeno (in zaračunano) v obeh prodajnih pogodbah, tako tisti med občino in SŽ kot tisti med občino in islamsko skupnostjo. MOL in islamska skupnost sta se v nadaljnjem postopku komasacije zunajsodno poravnali, saj je islamska skupnost v last dobila dodatna občinska zemljišča, občina pa je Slovenske železnice tožila za vračilo 567.537 evrov s pripadajočimi obrestmi, kolikor je bilo po pogodbi vrednih neobstoječih 1178 kvadratnih metrov zemljišča.

»Kopiraj in prilepi« tudi na občini

Toda sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo kot neutemeljen. Po njegovi presoji pomeni dobrih tisoč kvadratnih metrov razlike kakovostno napako in s tem stvarno napako, ne pa nemogočega predmeta prodajne pogodbe kot razloga za njeno ničnost. Sodišče je ugotovilo, da je občina zamudila rok za grajanje in uveljavljanje stvarne napake, hkrati pa z ničimer ni dokazala, da bi bila dejanska površina sporne parcele Slovenskim železnicam znana in da so jo te občini zamolčale. Železnice so kot dokazno gradivo priložile zemljiškoknjižni izpisek in seznam osnovnih sredstev iz lastnih poslovnih knjig, v katerih je bila navedena domnevno prevelika kvadratura. Po oceni sodišča so s tem izpolnile standard skrbnosti, poleg tega je ugotovilo, da je enako prakso uporabila tudi občina, ko je izmero parcele iz pogodbe s SŽ le povzela v pogodbi, sklenjeni z islamsko skupnostjo. »Zatrjevane napake v izmeri ni ugotovila v času, ko je z zemljiščem razpolagala sama, ampak jo je na razliko opozoril šele njen kupec,« je o ravnanju MOL ugotovilo sodišče.

Ker občina ni izpolnila dokaznega bremena, se tako sodišče zaradi stroškov oziroma ekonomičnosti postopka sploh ni spuščalo v vprašanje, ali navedbe o razliki v kvadraturi držijo (SŽ so temu ugovarjale s sklicevanjem, da je v javnih evidencah še vedno prvotna, v pogodbi navedena izmera). Je pa občini, ki jo je zastopala odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji, sodnica naložila, da je železnicam dolžna povrniti dobrih šest tisoč evrov stroškov postopka. Sodba še ni pravnomočna. Iz občinske službe za pravne zadeve so sporočili, da so se nanjo pritožili.

Neuspešni na sodišču

Predstavniki MOL in SŽ so sicer v začetku letošnjega leta poskušali doseči poravnavo v vseh medsebojnih sporih, a niso bili uspešni. Poravnava bi bila gotovo dobrodošla za občino, saj je to že tretja tožba, ki jo je v manj kot letu dni izgubila proti železnicam. Konec preteklega leta je sodišče občini naložilo plačilo dobrih 40 tisoč evrov stroškov, povezanih z upravljanjem in vzdrževanjem podhoda pod glavno železniško postajo.

Pred slabim letom pa je občina delno izgubila pravdo v vrednosti milijona evrov, v kateri so jo Slovenske železnice tožile zaradi ugotovitve lastninske pravice na zemljiščih ob železniški progi ob Letališki cesti (za logističnim centrom BTC), ki jih je nekdanja občina Moste - Polje konec sedemdesetih pravni prednici SŽ dodelila v uporabo za gradnjo železniškega terminala. Na obe sodbi se je MOL pritožila in zahtevala revizijo na višjem sodišču.