Občina bo samostojno nadaljevala gradnjo parkirne hiše Kozolec II

Občina bo razdrla pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu, ki so jo leta 2009 sklenili z ZIL Inženiringom.

Objavljeno
22. januar 2015 11.45
Gradbišče- parkirišče, Kozolec 2. V Ljubljani 14.2.2014
Maša Jesenšek, Ljubljana
Maša Jesenšek, Ljubljana
Ljubljana – Po skoraj letu zastoja pri gradnji garažne hiše Kozolec II se je občina odločila, da bo razdrla pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu in samostojno nadaljevala gradnjo. Garaži se sicer glede na obisk v sosednji parkirni hiši Kozolec ne obeta prav svetla prihodnost.

»MOL in zasebni partner ZIL Inženiring sta se sporazumela, da najhitrejše nadaljevanje gradnje omogoča sporazumna razveza pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu. V pripravi je pogodba o razdelitvi pravic in obveznosti, da bo lahko MOL samostojno nadaljevala gradnjo. Ko bomo imeli dovolj konkretiziran dogovor, bomo o razvezi pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu in nadaljnjih postopkih obvestili mestni svet,« so na vprašanje Dela o usodi gradbene jame Kozolec II odgovorili na občini.

Kdaj se bo nadaljevala gradnja, niso napovedali, niti niso razkrili, kakšne bodo finančne posledice za mesto in za zasebnega partnerja. Naslednja seja mestnega sveta bo sicer marca. Pogodba o javno-zasebnem partnerstvu je bila podpisana decembra 2009, ko je bilo predvideno, da bo občina lastnica 95 parkirnih prostorov in ploščadi nad garažno hišo, zasebni partner pa lastnik 154 parkirnih prostorov in paviljona, zgrajenega nad garažno hišo. V proračunu za leto 2010 so bili stroški projekta ocenjeni na 4,2 milijona evrov (brez zemljišča), pri čemer bi zasebnik zagotovil slabe štiri milijone, občina pa dobrih 200 tisočakov (v projekt so vložili tudi zemljišče, ocenjeno na poldrugi milijon evrov). Finančni vložek bo po novem, kot kaže, več kot desetkrat večji. V osnutku mestnega proračuna za letošnje leto, v katerem so ocenjeni stroški projekta narasli že na 6,7 milijona evrov, je za Kozolec II namenjenih 2,29 milijona, prihodnje leto pa še 400 tisočakov. Tak znesek je sicer predviden za nakup dveh tretjin parkirnih prostorov (166), in ne celotne garaže, saj se je lani omenjala možnost, da bi občina pomagala zasebnemu partnerju pri nadaljevanju projekta z odkupom dodatnih parkirnih mest. Toda na koncu se partnerja za to očitno nista odločila, tako da bo celotno finančno breme zaključka gradnje prevzela občina.

Velik padec obiska v Kozolcu I

Sedanje stanje – še ena zevajoča gradbena jama v središču mesta – je gotovo najslabše, a ob tem da bo občina za garažo zagotovila bistveno več denarja, kot je bilo najprej predvideno, vendarle ne gre spregledati podatkov o številu uporabnikov mestnih parkirnih hiš. To nenehno upada, največ uporabnikov pa izgublja prav sosednja garažna hiša, Kozolec (Kozolec II je nadaljevanje njene gradnje, ki je bila načrtovana že pred leti). Iz javno dostopnih podatkovnih zbirk in od podjetja LPT, ki upravlja parkirišča, smo pridobili podatke za PH Kozolec od leta 2008, ki jih prikazujemo v grafu in kažejo, da število parkiranih vozil od leta 2009 konstantno upada. Darja Pungerčar, vodja sektorja parkirišča v LPT, je pojasnila, da splošni trend upada števila parkiranih vozil opažajo zadnji dve leti, »kar je vsekakor tudi posledica splošnih gospodarskih razmer v državi. V PH Kozolec je upad še nekoliko večji, med drugim zaradi nove garaže na Kongresnem trgu, saj se lahko uporabnik pripelje še bližje centru.«

Tenkočutni občinarji

Občino smo vprašali, zakaj so se kljub negativnemu trendu odločili za nakup dodatnih parkirnih prostorov v neposredni bližini prve garaže. Naj spomnimo, pogodba o javno-zasebnem partnerstvu je bila podpisana konec leta 2009, toda gradnja se je zaradi zapletov z zemljišči in dovoljenji začela šele sredi leta 2013. Zanimalo nas je, ali na MOL pričakujejo, da se bo trend obrnil, in ali imajo izračune, v kolikšnem času se bo naložba pokrila. Prejeli smo le odgovor, da je »zagotavljanje parkirnih mest na robu ožjega mestnega središča, ki ga želimo še naprej razbremenjevati motornega prometa, ena izmed usmeritev naše prometne politike«. Prav tako naložbo podpirajo v LPT, »saj so tudi želje okoliških prebivalcev po parkiranju v garaži še vedno izražene«.

Za partnerja davčni neplačnik

Ker usklajevanje še poteka, podrobnosti razdrtja pogodbe ni hotela komentirati niti Teja Mankoč Šolar, pomočnica direktorja ZIL Inženiringa. Poudarila je, da je dogovor o razvezi pogodbe sporazumen. Razkrila ni niti, koliko je ZIL doslej vložil v projekt in kolikšno izgubo izstop iz njega pomeni za družbo, glede nadaljnjega poslovanja pa je zapisala, »da se bomo še z več energije, ki bo v nadaljevanju sproščena, posvetili našemu poslovanju na drugih projektih«. Zatrdila pa je, da trend oziroma poslovanje javnega dela PH Kozolec I ni povezan z ustavitvijo gradnje sosednje garaže. ZIL Inženiring je sicer na seznamu davčnih neplačnikov. Leta 2013 so imeli 4,26 milijona evrov prihodkov in 12 tisočakov dobička ter 5,65 milijona evrov dolgoročnih in skoraj 12 milijonov evrov kratkoročnih obveznosti.