Tiskane izdaje
Ljubljana – Mogočne bukve pred Glasbeno matico v Vegovi ulici naj tam ostanejo do naravne smrti. Prej bi jih odstranili le, če bi bile tako poškodovane ali bolne, da bi ogrožale mimoidoče. To je mnenje MOL, ki ga je javno predstavila mestnemu svetu in zavodu za varstvo kulturne dediščine.
Povod za razburjenje v mestni stranki Zelenih, delu strokovne javnosti (urbanisti, krajinski arhitekti) in med ljubitelji zelenja je bil aprilski članek v Delu, v katerem smo opozorili, da korenine bukev v Vegovi ulici ogrožajo spomenike (herme) znanim glasbenikom in ostanke rimskega obzidja pod njimi.
Težava pa je, da v središču mesta manjka odraslih dreves in da se je v tem primeru treba odločiti, ali dati prednost kulturni dediščini ali pa naravni. Če bi občina odstranila vseh deset dreves, ki so se razrasla mimo Plečnikovega načrta parka pred Glasbeno matico, namreč tvega upor in nasprotovanje ljubiteljev zelenja. Če jih pusti pri miru, pa utegnejo s svojimi koreninami na kulturni dediščini narediti še več škode.
Sodeč po odgovoru na svetniško vprašanje Tomaža Ogrina, predstavnika Zelenih, pa je občina našla rešitev problema, na katerega jo je zavod za varstvo kulturne dediščine neuspešno opozoril že 3. oktobra 2011. Svetniku so pritrdili, da je treba drevesa ohranjati, saj je njihova današnja vloga vse prej kot le začetna, torej okrasna. MOL se strinja, da je ob vse višjih poletnih temperaturah čedalje pomembnejša njihova »hladilna« funkcija. Z razraslimi krošnjami dajejo senco in lahko na lokalni ravni ozračje ohladijo za več stopinj, poleg tega ustvarjajo prepotreben kisik in nase vežejo prah.
Drevesa so zdrava
MOL je tako najprej naročila arboristično mnenje pri Tisi. Njeni strokovnjaki so ugotovili, da so drevesa zdrava, vitalna, z normalno razvitimi krošnjami, to pa pomeni, da posek zaradi starosti, razkrojenosti ali slabega zdravstvenega stanja ni potreben.
Zato so zavodu za varstvo kulturno dediščino poslali predlog, naj se bukve ohranijo, dokler ne bodo preveč stare in bolne. Ogrožene herme pa bi vzravnali in dodatno zasidrali v temelj. Kjer je oporni zid poškodovan, so predlagali popravilo. Projekt »vzpostavitve spomenika v prvotno stanje«, ki zahteva celovito rekonstrukcijo Plečnikove ureditve, pa naj se po mnenju občine prestavi v čas, ko bodo bukve doživele svoj biološki konec. Prepričani so, da je to razumen in izvedljiv predlog, ki bi ga lahko uresničili brez nasprotovanja javnosti. Sploh ker je MOL eno od nagnjenih herm že rešila tako, da jo je prestavila na nov temelj, pri čemer ni poškodovala bukve, ki je rasla za njo.
Na občini so se tokrat posebej potrudili z razlago, zakaj bukev še ne bi smeli posekati in jih zamenjati z živo mejo po idejni zasnovi Jožeta Plečnika iz leta 1930. Kot so zapisali, se zavedajo, da je terasa pred glasbeno šolo Plečnikova dediščina in spomenik državnega pomena, kot tudi dejstva, da se je prvotna ureditev z rastjo žive meje v ozadju herm v visokorasla drevesa po naravni poti spremenila.
Prav tako razumejo skrb za ohranitev tega spomenika in bojazen, da lahko nadaljnje razraščanje drevesnih korenin povzroči nepopravljivo škodo na opornem zidu in hermah. Poudarjajo celo, da s svojimi pogledi na sanacijo tega spomenika Plečnikove dediščine ne želijo uničiti, ampak iščejo rešitev, kako še za nekaj časa ohraniti bukve. Te sicer niso zavarovane kot naravna vrednota, v mestnem središču pa »vendarle zagotavljajo sorazmerno veliko zeleno maso, ki bi jo bilo v kratkem času težko nadomestiti«.
Zbogom odraslim drevesom v mestu
Svojo stisko je občina poudarila še z dejstvom, da zadnja leta hitro propada vedno več dreves, kar pripisuje podnebnim spremembam, neugodnim vplivom mestnega okolja, širjenju bolezni in škodljivcev ter nestrokovnemu ravnanju z drevesi v preteklosti. Posledica tega pa je, da so morali oziroma še bodo morali v mestu odstraniti veliko odraslih dreves.
Občina se je potrudila poiskati tudi strokovne vire, kaj pomeni eno drevo, veliko kot bukve v Vegovi ulici. Tako drevo proizvaja toliko kisika kot dva tisoč dreves z metrskim volumnom krošnje. Poleg tega zaradi neugodnih življenjskih razmer in podnebnih sprememb drevesa te vrste v mestnem središču nikoli več ne bodo zrasla do velikosti okoli 25 metrov.
Zato so prepričani, »da so za zdaj zdrave in veličastne bukve za ta prostor neprecenljive vrednosti«. Dodajajo še, da je tako tudi verodostojno mnenje arboristke. Ogrinovo pobudo, da se bukve v Vegovi zaščitijo kot naravna dediščina, pa je MOL sklenila upoštevati in jo bo kot občinski predlog med drugim naslovila na zavod za varstvo narave.
