Občina naj hrup omejuje, ne povečuje

Ljubljana – »Cilj MOL bi moral biti, da na vseh stanovanjskih površinah počasi vpelje drugo stopnjo zaščite pred hrupom, ne pa tretje ali celo četrte. Zato obsojam namero občine, da s spremembami občinskega prostorskega načrta zaščito zniža z druge stopnje na tretjo na več območjih, s čimer bi prizadeli kar 30.000 Ljubljančanov.«

To je glavni poudarek s prve izmed štirih javnih obravnav sprememb in dopolnitev izvedbenega dela OPN MOL za posamezne ČS na Gospodarskem razstavišču, ko je bil govor o pobudah, s katerimi bi na posameznih območjih hrup celo povečali.

Karmen Stariha iz ČS Bežigrad je občinskim uradnikom dala vedeti, da so plačani, da skrbijo za zdravje Ljubljančanov, ne pa da jim ga poslabšujejo s skrbjo za večanje kapitalskih dobičkov. Pri tem je mislila predvsem na stanovanjske soseske za Bežigradom nasproti Gospodarskega razstavišča vse do Parmove, v okolici Plečnikovega stadiona, v Šiški in na celotnemu območju Rožnika, ki so bile do zdaj na območju prve ali druge stopnje zaščite, po predlogu MOL pa bi padle na območje tretje, ki dopušča precej višje vrednosti obremenjevanja s hrupom. Če bi bil OPN sprejet, bi 30.000 Ljubljančanov lahko gradbišča ali prireditve redno obremenjevali z bistveno večjim hrupom kot doslej. Razlika je pet oziroma šest decibelov, kar pomeni, da bi ljudi namesto z enim lahko obremenjevali s štirimi buldožerji ali zvočniki. Spremembe so po njenih besedah v nasprotju z zakonom o varstvu okolja, ki izrecno nalaga, da se mora okoljsko obremenjevanje zmanjševati, in ne obratno. V Ljubljani se je hrup zaradi avtocestnega obroča in tišjih avtov že zmanjšal, a to ne sme biti vzrok, da bi zdaj MOL zaradi posamičnih interesov in dobičkov investitorjev ogrožala zdravje prebivalcev in njihovo bivalno okolje. Spremembe so tudi v nasprotju z določili zakona o prostorskem načrtovanju in s priporočili WHO, ki usmerjajo v zmanjševanje okoljskega hrupa na stanovanjskih območjih ter posebej varujejo šole, vrtce in otroška igrišča. Hrup je zaradi učinka na zdravje drugi najbolj škodljiv okoljski dejavnik (takoj za onesnaženim zrakom).

Občini še očita, da nima operativnega načrta za zmanjševanje hrupa, ki bi ga morala skupaj z ministrstvom za okolje pripraviti že leta 2012. Enako ni pripravila obvezne presoje vplivov na zdravje. Da so spremembe na področju hrupa neustrezne, po njenem dokazujejo negativna mnenja, ki so jih na osnutek posredovali ministrstvo za okolje, Nacionalni inštitut za javno zdravje z ministrstvom za zdravje in okoljski presojevalci. Zato ne razume, da MOL kljub temu vztraja pri tem neustreznem osnutku.

Z nastopom je med 90 udeleženci javne obravnave sprožila verižno reakcijo. Stanovalka z Vodovodne je povedala, da je NK Olimpija dala pobudo za postavitev začasnega objekta do višine 15 metrov (velikanskega šotora) v jami ob OŠ Vita Kraigherja. Ne razume, zakaj klub vztraja pri njegovi ponovni postavitvi, četudi so ga morali po nalogu inšpekcije odstraniti predvsem zato, ker je stopnja hrupa presegla desetkratnik dovoljenega. Zanjo ni sprejemljivo, da bi stanovalci treh hiš, ki so bile od šotora oddaljene le nekaj metrov, znova prenašali vsakodnevni hrup piščalk in navijanja vse do večera. Pravi, da so vsi zboleli zaradi neznosnega hrupa, zdaj pa jim spet vsiljujejo šotor, ki bi lahko stal drugje, denimo na Plečnikovem stadionu.

Več stanovalcev Petkove in Okrogarjeve ulice iz Črnuč je opozorilo, da imajo v strnjenem naselju vrstnih hiš paradoks, saj je en del na območju druge stopnje varstva pred hrupom, drugi del pa na območju tretje. Slišali smo, da obstaja celo civilna iniciativa proti načrtovani pozidavi tega območja z bloki s 160 stanovanji. Ta gradnja bi namreč prometno preveč obremenila ceste, zaradi 300 novih vozil pa bi se povečala še hrup in onesnaženost zraka.

Ferdo Jordan iz LUZ je povedal, da je bila pozidava potrjena že leta 2010 ob sprejemanju OPN MOL in da »ne vidi nobenega urbanističnega razloga, da tam ne bi smela biti blokovska gradnja«. Krajani so vseeno prepričani, da bi morala biti gostota pozidave manjša in da se je treba vprašati, kdo stoji za tem interesom.

Konflikt interesov?

Pozneje smo ugotovili, da je investitor podjetje V 7, ki je v lastniški navezi s podjetjema Lin Nepremičnine in Homen, katerega lastniki so tudi Ferdo Jordan, Tadej Pfajfar in Blaž Tomaž iz podjetja LUZ, sicer glavnega pripravljavca sprememb OPN MOL. To pomeni, da posamezniki iz Luza lahko prilagajajo statuse zemljišč in načrte pozidave sami sebi. So načrtovalci, predlagatelji projektanti in podjetniki obenem. Delujejo celo na istem naslovu, Verovškova 64.

Med 388 pobudami iz ČS Črnuče, Posavje, Bežigrad in Center izstopa načrt AMZS, da bi v Nadgorici na 38 hektarih zgradil cono s centrom varne in športne vožnje, ki ji ČS Črnuče nasprotuje tudi zaradi pretiranega hrupa, 914 krajanov pa jo ima za nesprejemljivo za pozidavo.

Sicer bi s spremembami omogočili legalizacijo nezakonitega dela stanovanjskega naselja Tomačevo, ČS Posavje pa si prizadeva, da bi MOL odobrila širitev pokopališča Stožice, saj geologi pravijo, da to ni nemogoče. Kmetje iz Kleč so opozorili, da je treba kanal C 0 prestaviti na levi breg Save, saj trasa ob Obvozni cesti ni sprejemljiva. Ob morebitnem onesnaženju bo namreč izgubljena vodarna Kleče. Brane Grad je dejal, da polovica strokovnjakov iz Vo-Ke tej trasi nasprotuje, druga polovica pa si tega ne upa povedati.