Občina podprla zaščito vseh odraslih dreves

MOL se strinja s pobudo urbanistov, da je treba preprečiti nestrokovno sečnjo in obrezovanje tudi na zasebnih površinah.

Objavljeno
08. junij 2015 16.34
Janez Petkovšek, Ljubljana
Janez Petkovšek, Ljubljana
Ljubljana – Mestni odbor za urejanje prostora in urbanizem je v okviru nedavno končane javne obravnave in razgrnitve dopolnitev in sprememb izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta predlagal, da se na območju MOL zaščiti vse odraslo drevje ne glede na lastništvo. In občina se s tem strinja.

Poleg omenjenega odbora je skoraj enako pobudo dala tudi arhitektka in nekdanja članica odbora Maja Simoneti. Predlagala je, da se z odlokom izvedbenega dela OPN zaščiti vse odraslo drevje v Ljubljani. To bi po njenem mnenju pomenilo, da bi bilo taka drevesa prepovedano posekati brez ustreznega dovoljenja in da bi jih smel posekati in obrezati le za to usposobljen strokovnjak. In še to samo pod pogojem, da se lastnik zaveže k nadomestni saditvi oziroma plača finančno nadomestilo za posaditev drevesa na drugi lokaciji.

Odbor za urejanje prostora in urbanizem pa je njen predlog še nekoliko dopolnil oziroma ga natančneje opredelil. Zapisal je, da je treba dopolniti 32. člen odloka izvedbenega dela OPN MOL tako, da je za sekanje potrebno dovoljenje ustrezne mestne službe ter da poseku sledi obvezna nadomestna saditev.

Občinska podpora

Pripravljavci gradiva so pobudi označili za sprejemljivi. Zapisali so, da bodo navedeni odlok dopolnili zaradi večje urejenosti in nadzora nad zelenjem v občini. Vanj bodo zato dodali določilo, ki dopušča odstranitev dreves le s soglasjem pristojne službe MOL. To bo hkrati tudi podlaga za uvedbo posebnega predpisa o ravnanju z drevesi v ljubljanski občini.

Ne bojte se še

Povedano drugače, ko bodo sprejete spremembe in dopolnitve izvedbenega dela OPN oziroma bo sprejet poseben akt, bo začelo veljati tudi opisano določilo. Ker je pričakovati, da bodo popravki dolgoročnega prostorskega akta začeli veljati šele prihodnje leto, se Ljubljančanom še ni treba bati skorajšnje represije mestnih organov. Kot piše v odgovoru, bo treba pred uveljavitvijo te zahteve na mestnem svetu sprejeti še poseben akt, ki bo natančneje določal, kateri mestni ali državni organi bodo odločali o tem, kdo sme sekati ali obrezovati odrasla drevesa, kaj je šteti za odraslo drevo, pod kakšnimi posebnimi pogoji bo možna izvedba del, kadar bo šlo za posebej zaščitena drevesa (denimo tista, ki sodijo v naravno dediščino) ali zaščitena območja (parki, drevoredi, mestni gozdovi), kdo bo pooblaščen za nadzor na zasebnih in javnih površinah, ali bodo imeli nadzorniki univerzalno pooblastilo ne glede na to, ali gre za drevo na mestni, državni ali zasebni zemlji, kdo bo izdajal globe kršiteljem (mestni redarji, mestni inšpektorji, državni (gozdarski) inšpektorji, policisti, parkovni čuvaji ...).

Še posebej pa bo zanimivo, ko bo treba upravičevati posege v odraslo drevje zaradi gradenj, ko bodo investitorji zastopniki javnega interesa (MOL, država). Bodo dajali soglasja za poseke, goloseke sami sebi in si sami predpisovali vrsto in obseg omilitvenih ukrepov, kot je saditev na drugih območjih? Bodo skušali zasebnikom vsiliti svoje koncesionarske izvajalce (Snaga, Tisa) ali pa bodo lahko Ljubljančani izbirali med vsemi, ki imajo vsaj izpit za varno delo z motorno žago?

Glede na zapletenost primera je pričakovati, da bo akt, ki bo opredeljeval sečnjo ali obrezovanje odraslih dreves, sprejet šele sredi prihodnjega leta, saj je malo verjetno, da bi ga potrdili po hitrem postopku, temveč po običajnem dvostopenjskem.

Bo nereda manj?

Pobuda je sicer vsekakor dobra in potrebna, saj se je v preteklosti zlasti pri zasebnikih z drevesi delalo preveč po domače. Če upoštevamo podatek, da je v mestu približno sto tisoč dreves (v to število niso všteta drevesa v gozdovih, temveč le v urbanih predelih) in da jih je od tega le dobra tretjina v mestni lasti, druga pa so v zasebni ali državni, potem je jasno, da je treba odrasla drevesa zaščititi predvsem na zasebnih površinah.

Če imamo za mestna drevesa dovolj usposobljenih strokovnjakov in izvajalcev za strokovni posek ali obrez, pa je na zasebnih zemljiščih videti nešteto primerov, ko je neodgovorni posameznik, hišni svet oziroma upravnik večstanovanjske stavbe sekal ali obrezoval na lastno pest. Včasih celo na javni in ne svoji površini. Drevesa tako marsikje padajo zaradi sence, ki jo mečejo na hišo, zaradi listja, ki maši odtoke, ali pa so preprosto napoti širitvi kakšnega parkirišča, garaže, nadstreška ali drugim, še večjim gradbenim projektom. Še huje pa je, ko jih le obrežejo in to storijo tako temeljito, da ostanejo le deblo in nekaj kratkih stranskih vej. Tako obglavljena drevesa počasi hirajo in si večinoma nikoli več ne opomorejo. Divji poganjki pa tudi nikoli ne pričarajo lepote nekdanje košate krošnje.