Občina (še) brez pravih podatkov o številu kolesarjev

Od leta 2010 še brez analize podatkov iz števcev; desetina kolesarjev v napačno smer, največ ob Dunajski.

Objavljeno
26. junij 2013 18.07
Maša Jesenšek, Ljubljana
Maša Jesenšek, Ljubljana
Ljubljana – Zdi se, da je kolesarjev na ljubljanskih ulicah in cestah vse več. A pravih podatkov, ki bi to potrjevali in pokazali, koliko sta se število kolesarjev in njihov delež v prometu povečala, ni, čeprav ima občina več števcev, ki vsak dan spremljajo opravljene kolesarske poti.

Kolesarski števci že več let stojijo na treh lokacijah in merijo kolesarski promet ob Celovški in Dunajski cesti ter Drenikovi ulici. Na vseh treh lokacijah stojijo v bližini podvozov, torej v primeru Celovške in Dunajske v bližini križišča s Tivolsko cesto ter med Drenikovo in Samovo ulico, ter spremljajo kolesarski promet v obe smeri. Na občini, ki ima v lasti vseh šest obstoječih števcev in upravlja podatke, ki jih ti beležijo, že nekaj časa razmišljajo o postavitvi novih.

Tudi v veljavnem proračunu je kot eden od letošnjih ciljev v urejanju prometa navedena postavitev dveh števcev s prikazovalniki, ki spremljajo število kolesarjev. Postavitev dodatnih števcev je prav tako eden od ciljev projekta Ljubljana za zeleno mobilnost, s katerim MOL že nekaj let neuspešno poskuša pridobiti evropska sredstva. Gre sicer za manjši strošek v okviru omenjenega projekta (postavitev dveh števcev naj bi stala 44.000 evrov), a glede na neuspešno kandidaturo je vprašanje, ali bo to letos uresničeno. Tudi na občini so na naša vprašanja, koliko novih števcev nameravajo postaviti, kdaj in na katerih lokacijah, odgovorili, da »trenutno še preučujejo možnosti za postavitev novih števcev«.

Neažurni podatki za analizo stanja in načrtovanje ukrepov

Sicer pa tudi podatki, ki jih beleži šest že delujočih števcev, povedo bolj malo o številu kolesarjev v glavnem mestu v zadnjih letih. Na MOL pravijo, da podatke o kolesarskem prometu »uporabljamo za analizo deleža poti, opravljenih s posameznimi prevoznimi sredstvi. Tako lahko ugotovimo stanje in ukrepamo skladno s postavljenimi cilji«.

Občina si namreč prizadeva, da bi se do leta 2020 precej povečal delež poti, opravljenih s kolesom (pa tudi peš in z javnim prevozom), in se hkrati zmanjšal delež poti, ki so opravljene z osebnimi avtomobili. Eden izmed njenih ciljev je, da se bo do leta 2015 število kolesarjev, ki jih beležijo števci ob Dunajski, Celovški in Drenikovi, povečalo za 40 odstotkov glede na leto 2010 – oziroma z dveh milijonov na 2,8 milijona evidentiranih kolesarskih poti.

Zadnje leto z meritvami najslabše

A glede na zastarelost podatkov, ki jih upravljajo, prikaza, kakšno je trenutno stanje in ali se je delež oziroma število kolesarjev v zadnjih letih spreminjalo, ni. Ko smo občino zaprosili za podatke o številu kolesarjev, so nam posredovali le podatke do leta 2010. Novejši menda niso na voljo, ker podatki števcev prihajajo v kodirani obliki in jih je treba zato obdelati oziroma urediti, je pojasnila Vita Kontić z občinskega oddelka za odnose z javnostjo: »Obdelavo smo delali samo do leta 2010 za potrebe projekta Civitas Elan. Podatke bomo za nazaj obdelali šele, ko se bo pripravljal kolesarski letopis v sklopu projekta Champ (predvidoma ga bomo izdali oktobra letos), zato trenutno žal niso na voljo.«

Kljub temu na MOL ocenjujejo, da se je delež s kolesom opravljenih poti v Ljubljani »od leta 2009, ko smo imeli okoli desetodstotni kolesarski delež glede na druga prometna sredstva, zaradi vseh ukrepov v celoti povečal za kar 27 odstotkov«. Na čem temeljijo te ocene, ni znano. Podatki do leta 2010, ki so nam jih posredovali, trenda rasti ne kažejo, prej nasprotno. Prav leta 2010 je bilo na vseh treh lokacijah in v vseh šestih smereh najmanj opravljenih kolesarskih poti. Največ kolesarjev sicer potuje ob Dunajski cesti, kjer na leto zabeležijo okoli pol milijona kolesarjev v eno smer.

Vse manj kolesarjev v napačno smer

Zanimivi so podatki o vožnjah v napačno smer, ki jih na vseh šestih merilnih mestih spremljajo števci. Če pri merjenju števila kolesarjev v obdobju med letoma 2007 in 2010 ni zaznati kakšnih opaznih trendov rasti ali padanja, pa podatki o številu voženj v napačno smer jasno kažejo na trend zmanjševanja takšnih voženj.

Sicer pa je takšnih voženj kar precej. Na merilnih mestih ob Celovški cesti in Drenikovi ulici je ta delež znašal približno desetino: do leta 2009 se je dobrih deset odstotkov kolesarjev tam peljalo v napačno smer, leta 2010 pa je ta delež prvič padel pod deset odstotkov. Precej večji pa je bil delež voženj v napačno smer ob Dunajski cesti. V smeri proti Bežigradu se je leta 2007 kar četrtina kolesarjev vozila po napačni strani ceste. Do leta 2010 je ta delež upadel na slabo petino. Proti centru je bilo število kolesarjev, ki so kolesarili po napačni strani, nekoliko manjše: leta 2007 je bilo takšnih 19 odstotkov, leta 2010 pa 14.