Tiskane izdaje
Gre za dobra dva milijona evrov (od skupno 9,4 milijona evrov dodeljenih evropskih sredstev), ki jih je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) občini leta 2010 dodelilo prek razpisa za sofinanciranje športne infrastrukture. Kasneje so na ministrstvu ugotovili, da je občina v prijavi napačno zapisala eno od postavk, kar naj bi vplivalo na končno dodeljeno vsoto, in prijavila dela, ki jih je kot terjatev prijavila tudi v stečajnem postopku SCT, hkrati pa ni dokazala, da ne more priti do dvojnega financiranja. Zato ji je ministrstvo zmanjšalo sofinanciranje in ji nato, ker denarja ni hotela vrniti, dobra dva milijona evrov zarubilo.
Občina pred veliko zmago?
Sklepu ministrstva je pozneje pritrdilo tudi upravno sodišče, toda občina je vztrajala in zahtevala revizijo sodbe na vrhovnem sodišču. Marca letos je to ugodilo njeni pritožbi in zadevo vrnilo upravnemu sodišču v ponovno odločanje. To je julija upoštevalo navodila vrhovnih sodnikov in sklep ministrstva iz avgusta 2012 odpravilo ter zadevo vrnilo na MIZŠ v ponovno odločanje. Upravno sodišče je tokrat presodilo, da ministrstvo ni dokazalo, da je pravočasno uvedlo obnovo postopka. Po zakonu bi to morali storiti v mesecu od dneva, ko so izvedeli za obnovitveni razlog. A kot je menilo sodišče, ministrstvo ni predložilo ustreznega dokumenta, s katerim bi dokazalo, da so šele aprila 2011 izvedeli za obnovitveni razlog (torej, da je ljubljanska občina napačno navajala podatke v razpisni prijavi). »Trditev toženke, da je pravočasno uvedla obnovo predmetnega postopka, je neizkazana, saj nima podlage v upravnih spisih,« je zapisala sodnica.
Na ministrstvu so bili v odgovorih na naša vprašanja skopi. Zapisali so, da je MIZŠ izdalo sklep o obnovi postopka. »Postopkov, ki še niso zaključeni, na MIZŠ ne komentiramo.« Na vprašanje, kdaj predvidoma bo o zadevi ponovno odločeno, niso odgovorili, prav tako ne, ali je za to določen kakšen rok. Bo pa ministrstvo moralo najti ustrezen dokument, ki bo dokazoval, da so pravočasno obnovili postopek, saj tega v sodni spis doslej niso predložili. Sicer bi se lahko zgodilo, da bo moralo ministrstvo glavnemu mestu zarubljena dva milijona vrniti (z obrestmi), kar bi bila velika zmaga za občino, ki tudi sicer že ves čas zanika, da je v prijavi navajala napačne podatke. Naj dodamo, da je MOL v tej zadevi proti ministrstvu vložila dve tožbi. Druga naj bi bila povezana prav z vračilom evropskih sredstev. Upravno sodišče jo je leta 2013 zavrnilo, o reviziji pa vrhovno sodišče v tem primeru še ni odločilo.
Neupravičeno
Zakaj so se za tožbo odločili šele čez dobro leto dni, nismo izvedeli, so pa na občini prepričani, da je bil ponovno odmerjeni davek zaračunan neupravičeno. »DDV je bil plačan dvakrat, najprej ga je plačal Grep, nato še MOL,« so odgovorili na naše vprašanje, kakšni so njihovi argumenti v tožbi. Po mnenju občine Furs napačno meni, da je predmet obdavčitve v tej zadevi izvedba gradbenih storitev, za katere mora po zakonu o davku na dodano vrednost DDV plačati zavezanec, ki se mu dobava gradbenih del opravi (v primeru Stožic torej MOL). Na občini, nasprotno, zatrjujejo, da predmet obdavčitve niso bila gradbena dela, temveč dobava blaga (nogometnega stadiona, dvorane in pripadajoče infrastrukture).
Na Fursu zadeve ne komentirajo, ker »na vprašanja, ki zadevajo konkretne davčne zavezance, ne moremo odgovoriti zaradi varovanja davčne tajnosti«. Podali pa so splošno razlago, po kateri v primeru, da pride do dvojnega plačila davka, davčni zavezanec lahko od davčnega organa zahteva vračilo izstopnega DDV, ki ga je plačal od istega posla. Davčni organ po posebnem ugotovitvenem postopku davek vrne na tekoči račun vlagatelja, v primeru davčnega dolga pa izvede pobot z zapadlimi davčnimi obveznostmi. Iz tega je mogoče domnevati, da se je Grepu, ki je bil davčni dolžnik, na račun stožiškega davka na dodano vrednost, ki ga je plačala občina, zmanjšal davčni dolg. Po podatkih supervizorja Grep zadnje mesece namreč ni več med davčnimi neplačniki. Sodišče o tožbi občine za vračilo plačanega davka še ni odločilo.
