Občina vztraja, da je bil projekt Stožice uspešen

Stečaj Grepa: Poplačila ne moreta pričakovati ne MOL ne Energetika, ki se je zaradi spornega posla z Grepom znašla v položaju dolžnika.

Objavljeno
24. februar 2017 16.18
jsu*kompleks Stozice
Maša Jesenšek
Maša Jesenšek
Ljubljana – Tri tedne je trajalo, da so se na občini odzvali na razvezo javno-zasebnega partnerstva Stožice, ki jo je na zahtevo stečajne upraviteljice Grepa potrdilo sodišče. Kljub temu in navkljub več stomilijonskemu dolgu, ki ga za sabo pušča zasebni partner, na MOL menijo, da je bil projekt uspešen.

Konec januarja je dalo sodišče stečajni upraviteljici Grepa Luciji Klampfer soglasje za odstop od pogodbe o vzpostavitvi javno-zasebnega partnerstva (JZP) za izgradnjo stadiona, dvorane ter spremljajočega objekta v Stožicah. Upraviteljica je odstop od pogodbe predlagala, ker vrednost neizvedenih del v Stožicah znaša najmanj 30 milijonov evrov, ki pa jih stečajni dolžnik nima. Poleg tega je Klampferjeva ugotovila, da izvedba teh del ne bi toliko povečala vrednosti stečajne mase, da bi bila ekonomsko utemeljena.

Kot smo že pisali, je cenitev stožiških nepremičnin, ki so v lasti Grepa in v naravi predstavljajo nedokončano trgovsko središče, pokazala, da so te v primeru razdrtja pogodbe vredne bistveno več, kot če bi pogodba ostala veljavna (likvidacijska vrednost nepremičnin znaša 21 milijonov evrov, v primeru veljavnega JZP pa le šest milijonov evrov). Tej oceni je upraviteljica sledila tudi v predlogu za prodajo nepremičnin, saj je za nedokončani trgovski center predlagala izklicno ceno 20,9 milijona evrov. Ker je ta nižja od terjatve, zavarovane z ločitveno pravico, je sodišče ločitvena upnika, DUTB in družbo Rastoder, pozvalo, naj sporočita mnenje o načrtovani prodaji. Tržna vrednost nepremičnin je sicer ocenjena na 43 milijonov evrov, izvedba dražbe pa je predvidena za april.

Dolg molk občine

Potem, ko je sodišče dalo soglasje k razvezi pogodbe o JZP, smo na MOL, ki je bil javni partner in glavni pobudnik, da se gradnja izvede na tak način, naslovili vprašanja v zvezi s tem. Čeprav je občina po zakonu dolžna odgovoriti v sedmih delovnih dneh, so nam na vprašanja, poslana 31. januarja, odgovorili šele 20. februarja, po skoraj treh tednih.

Na vprašanje, kako komentirajo razdrtje pogodbe, so zapisali, da je možnost odstopa od pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu predvidena po zakonu in da zato takšne odločitve ne morejo dodatno komentirati. »Cilji, ki jih mora zasledovati stečajni upravitelj, so drugačni (zagotavljanje najboljših pogojev za poplačilo upnikov in hitrost postopka), kot pa so cilji oziroma interesi posameznih upnikov (npr. javnega partnerja),« so dodali. Na vprašanje, ali se bodo na sklep o razdrtju pogodbe pritožili (to možnost so imeli), so zapisali, da bodo glede na okoliščine ocenili, ali je pritožba smiselna.

Zanimalo nas je tudi, ali ima MOL kakšne vzvode, da ob razdrtem JZP od novega investitorja, ki bo kupil nepremičnine v Stožicah, zahteva, da uredi park, parkirišča in ostale elemente, ki bi jih po pogodbi o JZP moral Grep, pa jih ni? Na občini so zapisali, da »ne vidimo kakšnih posebnih vzvodov, ki bi jih imela MOL na razpolago za to, da od novega investitorja zahteva izvedbo navedenega, razen tega seveda, da si bo MOL kot javni partner prizadeval in vložil vse napore v to, da se projekt dokonča«. Dodajajo, da bo moral novi investitor, če bo želel dokončati projekt, izpolniti vse zahteve iz veljavnih dovoljenj. Kot je na novinarski konferenci ta teden dejal župan Zoran Janković, novi lastnik nepremičnin ne bo mogel dobiti uporabnega dovoljenja, če ne bo uredil še 400 parkirnih mest in izvoza iz parkirne hiše na Vojkovo cesto. Na ostale neizpolnjene zaveze zasebnega partnerja (ureditev parka in pomožnega nogometnega igrišča) bodo na občini, kot kaže, morali pozabiti.

»Nedvomno uspešen projekt«

Kot smo pisali, je stečajna upraviteljica občini priznala le šest milijonov od skoraj 41 milijonov evrov prijavljenih terjatev. Na občini so zapisali le, da je to »pravica, ki jo ima stečajna upraviteljica po zakonu«, a da se z njo ne strinjajo.

Zanimalo nas je tudi, ali glede na to, da je bilo v stečaju Grepa priznanih okoli 445 milijonov terjatev (od tega večina lastnikoma Grepa, Gradisu skupini G in Energoplanu, 178 milijonov evrov pa drugim upnikom), še menijo, da je bil projekt uspešen. Na MOL so zapisali, da »število oziroma znesek prijavljenih ali priznanih terjatev po našem mnenju ne more biti kriterij uspešnosti projekta JZP Stožice, ampak odraža predvsem finančno stanje zasebnega partnerja«. Ob tem naj spomnimo, da je bil športni park Stožice edini projekt Grepa, ki je bil ustanovljen prav za njegovo izvedbo. Na občini nadaljujejo, da je bil projekt za MOL kot javnega partnerja »nedvomno uspešen, saj so bili zgrajeni objekti, ki jih je bil zasebni partner zavezan zgraditi v okviru JZP: večnamenska športna dvorana in nogometni stadion, 804 parkirnih mest, okoliška infrastruktura (Božičeva in Štajerska cesta), del parka ter sanacija opuščene gramozne jame.