Obljube o zeleni prestolnici strmoglavile

Ljubljana – Glavno mesto je ob kandidaturi za naziv zelene prestolnice Evrope, ki ga bo Ljubljana prevzela prihodnje leto, do leta 2017 obljubljalo nakup 80 novih avtobusov v skupni vrednosti 29 milijonov evrov. Toda vsote, ki jih LPP in MOL zagotavljata za posodobitev voznega parka, so daleč od visokoletečih obljub.

Poslovni načrt javnega podjetja Ljubljanski potniški promet v zvezi s kandidaturo Ljubljane za zeleno prestolnico Evrope (evropska komisija ji je naziv za leto 2016 podelila junija lani) razkriva: »V predstavitvenih gradivih, ki jih je družba posredovala mednarodni strokovni žiriji, se je na področju kakovosti zraka zavezala, da bo do leta 2017 polovica mestnih avtobusov uporabljala za pogonsko gorivo zemeljski plin. V poglavju 'Greening of the city vehicle fleet' (Ozelenitev mestnega voznega parka) pa je zapisano, da LPP načrtuje nabavo 80 vozil CNG (na stisnjeni zemeljski plin) do leta 2017, v ocenjeni vrednosti 29 milijonov evrov.«

Glede na stanje voznega parka in zaveze, ki smo jih dali Evropski uniji ob pridobitvi naslova zelene prestolnice Evrope 2016, bi morali letos kupiti trideset avtobusov, so zapisali v javnem podjetju. »Z novimi avtobusi bi zamenjali stare, dotrajane in ekološko neprimerne. Potrebni nakup novih vozil ni vključen v načrt investicij, ker zaenkrat ni zagotovljenih virov. Družba ob sedanji visoki stopnji zadolženosti ne more sama zagotoviti ustreznih virov.« Na LPP tako upajo, da bo morda v prihodnje mogoče bolj izkoristiti možnosti financiranja raznih skladov, v dokumentih za zeleno prestolnico Evrope pa so kot vire financiranja za ozelenitev voznega parka navajali sredstva LPP in MOL, subvencije ekosklada in sredstva kohezijskega sklada v obdobju 2014–2020.

Tudi za vzdrževanje premalo denarja

In kakšna je realnost? Namesto želenega nakupa tridesetih novih avtobusov v ocenjeni vrednosti 8,72 milijona evrov – od tega jih je le deset načrtovanih na plin, dvajset pa na dizel – ima LPP v investicijskem načrtu za nakup vozil letos zagotovljenih 1,65 milijona evrov (od skupno 3,4 milijona, kolikor namenjajo za investicije). S tem načrtujejo nakup treh električnih enojnih avtobusov v vrednosti 750 tisočakov in petih enojnih na dizelski pogon v vrednosti 900 tisočakov. Kot poudarjajo, bo konec tega leta povprečna starost mestnih avtobusov devet let in sedem mesecev, pri tem jih bo 69 starejših od petnajst let, 17 pa celo starejših od dvajset let. »Zastareli avtobusi so tudi veliki onesnaževalci okolja zaradi škodljivih vplivov izpušnih plinov in hrupa. Da bi lahko uresničili usmeritev prometne politike na državni in lokalni ravni, katere cilj je povečati uporabo javnega prevoza na območju MOL in LUR, bi bila potrebna obnova v bistveno večjem obsegu, kot je predstavljeno v tretji točki investicijskega načrta,« so zapisali pri LPP. Pri tej točki so za vzdrževanje vozil namenili dobrih 600 tisoč evrov.

Tudi občina letos in prihodnje leto ne bo dosti pripomogla k izboljšanju voznega parka LPP. Letos so za nove avtobuse predvideli okoli 350 tisočakov lastnih sredstev (pri čemer bo šlo dobrih 200 tisoč za poplačilo zapadlih obveznosti za avtobuse, ki so bili dobavljeni že konec preteklega leta), v letu 2016 pa le sto tisočakov. Poleg tega računajo na sredstva ekosklada, za katera pa bodo morali še kandidirati. S pomočjo tega sklada je sicer lani občini uspelo kupiti osem novih avtobusov, LPP pa je na lizing kupil deset avtobusov na zemeljski plin, a kot kaže, takšna oblika financiranja zaradi finančnega stanja družbe ni več mogoča. V voznem parku imajo trenutno 36 avtobusov na zemeljski plin, kar pomeni 13 odstotkov. Da bi uresničili napoved o polovičnem deležu takih avtobusov do leta 2017, bi jih morali kupiti še okoli sto.

In kaj o nerealnih obljubah ob kandidaturi za zeleno prestolnico pravijo odgovorni? »Nismo ravno obljubili, rekli smo, da si to želimo, predvsem zaradi delcev PM10. Delalo se bo vse za to, da se izpusti PM10 še naprej znižujejo, ne toliko zaradi naziva zelene prestolnice Evrope, ki je ali pa ga ni, ampak zaradi ljudi, ki tu živijo. Dejstvo pa je, da če bi stare avtobuse zamenjali z novimi, bi se emisije PM10 na letni ravni zmanjšale za 21 ton. Kar je ogromno,« je za Delo dejal direktor LPP Peter Horvat. Dodaja, da pri obnovi voznega parka ne gre le za emisije, temveč tudi za to, da so avtobusi nizkopodni, moderni. Če bi avtobuse menjali na osem do deset let, bi lahko racionalizirali procese v LPP, pravi, danes pa imajo s kleparskim obnavljanjem vozil veliko stroškov. »Na splošno gledano nimamo slabega voznega parka, ampak pogled na 25 let stare avtobuse je klavrn, čas pa beži,« pravi Horvat.

Ekstremno onesnažuje 101 avtobus, do okolja prijaznih 89

Ker bi bil potreben nakup bistveno večjega števila novih avtobusov, so v LPP pripravili podatke o sestavi voznega parka in njegovi nujni obnovi, za katero sredstva niso zagotovljena. Kot pišejo, družba ob sedanji visoki stopnji zadolženosti ne more sama zagotoviti ustreznih virov. Najstarejši avtobus je imel konec preteklega leta kar 27 let, 76 jih je bilo starejših od petnajst let, 89 pa mlajših od pet.

Tako so imeli konec leta še vedno 101 avtobus, ki ekstremno onesnažuje okolje, in 60 takšnih, ki ga močno onesnažujejo, medtem ko je 28 avtobusov ustrezalo emisijskemu standardu evro 4, kar pomeni, da zmerno onesnažujejo okolje, 89 pa standardoma evro 5 in 6, torej so do okolja prijazni. Poleg v grafu prikazanih emisij ti standardi določajo največje dopustne izpuste delcev PM10, ki so v Ljubljani zelo problematični. Dovoljene vrednosti teh delcev so se od standarda evro 0 do najnovejšega, evro 6, zmanjšale za kar 70-krat (z 0,7 na 0,01 g/kWh). Pri čemer pa je treba dodati, da veliko več kot promet h količini teh delcev v zraku prispevajo kurišča.