Obračunavanje z Delom na spletni strani MOL

Mestna oblast si je na svoji spletni strani privoščila nenavaden način obračunavanja z Delom. V rubriki Pobude meščanov je namreč objavila pobudo z neobičajnim naslovom »Novinar Janez Petkovšek«. Problem ni, ker se je javno strinjala z anonimnim avtorjem, ki je novinarja ostro kritiziral, temveč v tem, da ne Delo ne novinar nimata možnosti javnega odgovora v istem mediju (v pobudah). Zato smo se odločili, da anonimnežu in MOL javno odgovorimo v svojem časopisu.

Anonimnež iz ČS Bežigrad je 11. februarja na MOL poslal pobudo z naslovom »Novinar Janez Petkovšek«. V njej je zapisal, da je v zadnjih nekaj dneh v časopisu Delo vsaj trikrat ali štirikrat zasledil vprašanja meščanov in mestne odgovore nanje, in to celo delno prirejena. Pri tem ga zanima, zakaj mu MOL dovoli objavljati njihova vprašanja, in se sprašuje, ali je občina nemočna ali pa gre za »enostavno prepisovanje novinarja ob nesposobnosti opravljanja svojega dela«. Na koncu še pove, da bi lahko vsa vprašanja postavil direktno njim. In doda, da je protestno pismo kot naročnik Dela naslovil tudi na Delo.

Že 13. februarja je dobil svoj odgovor od odseka za pobude meščanov (običajno traja dlje, da odgovorijo na zastavljeno vprašanje). Zapisali so, da se s pobudnikovim mnenjem v popolnosti strinjajo. Poleg tega so navedli, da »omenjeni uporabnik našo spletno aplikacijo spremlja zelo nedosledno, saj bi se sicer lahko, tako kot mnogi njeni stalni uporabniki, seznanil s pojasnilom posredovalcem pobud, ki je vidno objavljeno na vstopni strani«.

Nato so zapisali, da je »interaktivni spletni servis Pobude meščanov javen in dostopen vsakomur, ker želimo, da je naša komunikacija z občani Ljubljane odprta in transparentna. V sklopu spletnega servisa je javno objavljeno tudi pojasnilo, kjer je navedeno, da je MOL nosilka materialnih avtorskih pravic nad vsebinami, objavljenimi na spletnem mestu, ter da je brez njenega pisnega dovoljenja prepovedano vsakršno kopiranje, prepisovanje, razmnoževanje in razširjanje v komercialne namene«.

Bežigrajčanu, kdorkoli že je, je treba najprej pojasniti, da je spletni portal MOL v celoti del javnega servisa, ki ga občina financira z davkoplačevalskim denarjem. Da ga torej smemo uporabljati vsi, novinarji kot skupina ljudi s posebnimi pooblastili (delo v interesu javnosti) pa še posebej, najbrž ni treba posebej razlagati. Da bi novinar, ki se poklicno ukvarja s prenašanjem informacij, podatkov, dokumentov in drugih stvari, pomembnih za obveščanje javnosti, moral občino vsakokrat posebej spraševati za dovoljenje, ali sme objaviti javno objavljeno vsebino pobud meščanov, pa ni res.

Še manj pa drži, da gre v takem primeru za kršenje materialnih avtorskih pravic. Po zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah so avtorska dela individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, pri čemer je zelo verjetno, da velika večina pobud ne izpolnjuje zahtev, da bi jih lahko šteli med avtorska dela in bi lahko uživale avtorskopravno varstvo.

Po 48. členu omenjenega zakona pa bi lahko o pobudi pisali tudi v primeru, da bi bila avtorsko delo, saj gre za izvrševanje pravice javnosti do obveščenosti. Pri tem niso izvzeti niti citati (51. člen). Kar bi pravna služba Mestne občine Ljubljana bržčas lahko vedela.

Na Delu se zavedamo, da imamo pravico objaviti vsako pogodbo, dokument (denimo osnutek proračuna MOL, javno naročeno in plačano študijo, projekt ...), za katerega verjamemo, da ni ponaredek, oziroma nima jasnih oznak, da gre za strogo varovano vojaško ali drugo skrivnost. Seveda se zavedamo omejitev, ki nam jih nalaga zakon o varovanju osebnih podatkov, pri čemer si nikakor ne moremo predstavljati, kako naj bi v primeru anonimne pobude meščana, skrite pod formo posamezne mestne četrtne skupnosti, razkrili nekaj, česar ne bi smeli. Še manj pa da bi kršili kakšne avtorske pravice, ko natančno navedemo vir (avtorja pobude in avtorja odgovora) in povzamemo vsebino vprašanja in odgovora.

Strinjamo se z avtorjem pobude, da bi lahko vprašanja pobudnika naslovili tudi na MOL in od nje dobili direktne odgovore. In to največkrat storimo. Žal je odgovor na ponovljeno ali še razširjeno vprašanje pogosto prazen, brez vsebine, ali pa nam skopo odgovorijo le na nekatera vprašanja.

Bralcem ne nameravamo podrobno razlagati, kakšne težave imamo pri komunikaciji z nosilci mestne oblasti, ki se največkrat ne zavedajo, da so v službi meščanov in ne obratno. Je pa res, da le redkokdaj v istem dnevu dobimo odgovore na zastavljena novinarska vprašanja, četudi jih kot dnevni časopis prosimo za čimprejšnji komentar. Še več, nanje moramo čakati do izteka sedmih delovnih dni, kolikor jih zavezuje zakon o medijih, pa še to do poznega popoldneva (po 16. uri). Da bi nam hkrati posredovali tudi kopijo ali posnetek zahtevanega dokumenta, je redkost. Vsakega od njih največkrat dobimo le, če ga zahtevamo po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, kar lahko traja tudi mesece. V rekordnem primeru, šlo je za revizijo osnutka občinskega prostorskega načrta MOL, ki so jo za 45.600 evrov naročili nizozemskemu urbanistu Janu Vogeliju, smo morali na kopijo čakati kar 122 dni.

Težava je tudi, da vodje posameznih mestnih oddelkov sploh ne smejo dajati samostojnih izjav in da je župan Zoran Janković po zmagovitem koncu lokalnih volitev opustil svoje redne tedenske tiskovne konference. Direktnih izjav po telefonu ali v živo pa novinarjem ljubljanske redakcije Dela že dolgo ne daje več.

Bralcem seveda ob tej priložnosti vnovič obljubljamo, da bo Delo še naprej korektno poročalo, kar pomeni tudi opozarjalo na neizpolnjene obljube in drugo problematiko MOL.