Obrisi islamskega centra že dobro vidni

Gradbinci hitijo, da jih pri betoniranju objektov ne bi prehitela zima, MOL pa o novem prometnem režimu še ne razmišlja.

Objavljeno
17. november 2015 14.20
Islamski center Ljubljana
Janez Petkovšek, Ljubljana
Janez Petkovšek, Ljubljana
Ljubljana – Na gradbišču Islamskega verskega in kulturnega centra ob Parmovi ulici je te dni veliko gradbenih delavcev, ki postavljajo opaže in betonirajo zunanje stene. Pri tem jim gre na roko tudi nenavadno toplo novembrsko vreme. Ker pa se vreme utegne kmalu spremeniti, so dela pospešili na vseh objektih.

Kot je videti tudi na fotografiji, so na gradbeni parceli, veliki skoraj 11.000 kvadratnih metrov, že vsaj na ravni pritličja, ponekod pa tudi že pri prvem nadstropju. Tako kaže, da bo gradbincem (glavni izvajalec je podjetje Gorenje projekt iz Velenja) ob trenutnem tempu najverjetneje uspelo večino stavb spraviti pod streho še pred prihajajočo zimo.

Ker gre za enega večjih kompleksov za Bežigradom, tamkajšnje prebivalce, zaposlene in obiskovalce številnih zasebnih lokalov, podjetij in državnih ustanov zanima predvsem, kakšna bo nova prometna ureditev.

Še posebej, kje bodo glavni ali stranski dostopi do islamskega centra ter kakšen bo prometni režim na Parmovi cesti kot glavni napajalni cesti in v drugih stranskih cestah, kot so Ulica Bežigrad, Livarska, Kurilniška, Likozarjeva, Trstenjakova ..., katerih značilnost je, da so večinoma enosmerne ali celo slepe in da so zaradi eno- ali obojstranskega parkiranja preozke za normalni dvosmerni promet.

Sicer mora več tisoč stanovalcev v stolpnicah, stanovanjskih blokih ali hišah ob Parmovi, zaposlenih v Darsovi ali Delovi stolpnici ali iskalcev zaposlitve v stolpnici Zavoda za zaposlovanje RS že vse od začetka gradnje novega islamskega centra prenašati povečan tovorni promet in gradbene posege. Ta se bo namreč komunalno in cestno navezoval prav na Parmovo.

Medtem ko so pred meseci tovornjaki odvečni gradbeni material iz gradbene jame odvažali predvsem po slepi Kurilniški ulici, pa zdaj na gradbišče že nekaj časa vozijo po skoraj 200 metrov dolgi makadamski cesti, zgrajeni tik ob stavbah, kjer so nekdaj domovale inšpekcijske službe in nekaj drugih državnih institucij. Ta bo kasneje postala glavna dovozna cesta do islamskega centra.

Že omenjene stanovalce in zaposlene v okolici centra, ki so že pred leti dobili »darilo« MOL v obliki plačljivih parkirnih prostorov na delih ceste ali pločnikih oziroma znake, ki dovoljujejo le vožnjo v eno smer, zanima tudi, ali bo občina spreminjala prometni režim, signalizacijo (semaforji), odpravljala dele ali kar vse parkirne prostore v posameznih ulicah ...

Za zdaj smo izvedeli le to, da nova cesta, ki bo vodila v islamski center in iz njega, ne bo ožja kot pet metrov, imela pa bo tudi površine za pešce in kolesarje. V križišču s Parmovo cesto trenutno ni predviden noben semafor, četudi bo ob večjih verskih prireditvah ali praznikih na glavni napajalni cesti zelo gost promet. Sicer pa bo zaradi parkiranih vozil na plačljivem parkirišču ob cesti tudi slabo pregledno.

Odgovor zaradi odgovora

Ko smo na MOL naslovili vprašanja, povezana z dejstvom, da bi lahko bil islamski center ob zdajšnjem tempu gradnje končan že konec prihodnjega leta, smo pričakovali odgovore, kakšne rešitve so pripravili v oddelku za gospodarske dejavnosti in promet. Ta bo namreč pomenil novo in veliko obremenitev predvsem za Ulico Bežigrad, Parmovo in Livarsko ulico, saj je jasno, da še nekaj časa ne bo zgrajena obvozna cesta ob železnici, ki bi se priključila na Parmovo v križišču s podaljškom ulice Bežigrad. Žal konkretnega odgovora nismo dobili, tako da ne vemo niti, ali je morda predvidena vsaj ukinitev parkiranja v Livarski kot glavni izhodni točki iz bodočega centra. Ta namreč vodi neposredno do Dunajske ceste. Prav tako ne vemo, ali sploh razmišljajo o kakšnem krožišču ali semaforju v križišču Parmove in Livarske, pa o nujni prenovi uničene Parmove od križišča s Samovo pa vse do Kurilniške. Da o ukinitvi parkiranja vsaj na eni strani Parmove niti ne govorimo.

Brez odgovora so ostala vprašanja, kdaj bodo odstranjeni zapuščeni objekti, kjer so bile vzdolž Parmove prej inšpekcijske službe in kaj bo tam po izpraznitvi prostora. Vredno se jim ni zdelo odgovoriti niti na vprašanje, ali bodo zdajšnjo cono 30 v Parmovi (od križišča z Ulico Bežigrad do konca Kurilniške) kasneje spremenili v bolj »življenjsko« cono.

Zapisali so le, da »o prometni ureditvi dokončna odločitev še ni bila sprejeta«. In da bodo javnost o vsem pravočasno obvestili.

Načrti za prihodnost

Sreča v nesreči za okoliške prebivalce in zaposlene pa je, da vsaj za zdaj še ni investitorja, ki bi bil sposoben prevzeti načrtovano gradnjo 500 stanovanj v treh stolpnicah (ena bi imela 13, drugi dve pa 12 nadstropij) in kasneje še dveh osemnadstropnih blokov na območju med železnico, bodočim islamskim centrom, Kurilniško in Parmovo. To so si zamislili že v Energoplanu, ki pa je zdaj v stečajnem postopku.

Parmova, Livarska in Ulica Bežigrad navala več tisoč ljudi in še nekajkrat večjega števila avtomobilov najbrž ne bi prenesle. Vsaj ne v stanju, v kakršnem so zdaj. Pred tem bi bilo najbrž treba podreti tudi vse stare lesene in zidane objekte, ki se vlečejo od nove ceste v islamski center pa vse do bloka v križišču Parmove z Ulico Bežigrad. In urediti več vmesnih prečnih cest, ki bi se navezovale na novo povezovalno cesto vse od Kurilniške do Ulice bratov Židan tik ob Drenikovi ulici. Ta naj bi potekala vzporedno s Parmovo v pasu ob gorenjski progi.