Obvoznica mimo kamnoloma zdaj sprejemljiva

Ljubljana – Dovozna cesta, ki je bila prej načrtovana le do kamnoloma v Sadinji vasi, zdaj pa bo podaljšana mimo tega naselja vse do Podlipoglava, očitno ni več kamen spotike ne za sostrsko četrtno skupnost ne za večino krajanov, ki so ji pretekla leta ostro nasprotovali.

To bi lahko sklepali iz več razprav udeležencev sredine javne obravnave sprememb in dopolnitev OPN MOL, namenjene prebivalcem četrtnih skupnosti Jarše, Moste, Golovec, Polje in Sostro. Če so se krajani Sostrega in Sadinje vasi še nedavno borili proti omenjeni cesti, češ da gre le za novo tovorno cesto do kamnoloma, ne pa za cesto, ki bi z dela Litijske in Ceste II. grupe odredov prevzela ves zdajšnji tovorni promet, pa so številne peticije, zahteve in sestanki na magistratu vendarle zalegli. Čeprav bi večina ljudi iz sostrske četrtne skupnosti najraje slišala, da bodo že v kratkem zaprli kamnolom in da se bo KPL odpovedal širitvi, so zdaj, kot kaže, cesto, ki bo po poljih in travnikih ob vznožju hribov vodila od Litijske do Podlipoglava, vendarle pripravljeni podpreti kot sprejemljivo rešitev.

Rado Likovič iz civilne iniciative za zaprtje sostrskega kamnoloma je sicer dejal, da se še vedno zavzemajo za zaprtje, a ga je kljub temu zdaj zanimalo predvsem, kakšen je časovni načrt gradnje nove obvozne ceste. Ta bo tovornega prometa namreč razbremenila cesto, ki vodi skozi Sostro in Sadinjo vas in je zaradi ozkosti primerna zgolj za avtomobilski promet, ne pa za težke tovornjake.

Tudi krajan Sadinje vasi je povedal, da je 150 prebivalcev tega naselja podprlo gradnjo nove ceste mimo kamnoloma, saj bodo tako končno rešeni tovornjakov, ki jim zdaj vozijo mimo hiš. In poudaril, da odločno nasprotujejo širitvi sedanje ceste.

Županovi odgovori

Župan Zoran Janković jima je nekoliko nagajivo odgovoril, da bi bila ta cesta že zdavnaj zgrajena, če proti njej ne bi bilo toliko nasprotovanja tako četrtne skupnosti kot civilnih iniciativ s tega območja. Zato je pri prejšnjih spremembah OPN MOL država predvideno obvoznico tudi umaknila iz občinskega prostorskega načrta. In tako bo v njem znova šele zdaj. Je pa ocenil, da bo občina po potrditvi sprememb OPN (predvidoma naj bi se to zgodilo maja) cesto zgradila v štirih letih. Približno dve leti bo potrebovala za zbiranje dokumentacije za gradbeno dovoljenje, nato pa še dve za gradnjo. Pri tem je krajane pozval, naj občini pomagajo s prepričevanjem lastnikov zasebnih zemljišč na trasi nove ceste, da ti čim prej prodajo ali pa v javno korist celo podarijo potrebne parcele. Hkrati jim je obljubil, da sedanje ceste ne bodo širili in da bo po dograditvi nove obvoznice po njej prepovedan tovorni promet, da bi zaščitili šolarje in ob cesti živeče krajane.

Predvidene novosti

Čeprav bo na območju navedenih četrtnih skupnosti izvedenih veliko posegov, pa so ti po obsegu majhni. V ČS Jarše bodo denimo zagotovili prostor za polne priključke Šmartinske, Leskovškove in Letališke ceste na avtocesto, na območju BTC s spremembo posameznih določil omogočili prenove, nadzidave ali dozidave, tako v ČS Jarše kot ČS Polje bodo zagotovili prostor za ureditev rekreacijskih poti ob Savi, prav tako prostor za razvoj Zdravstvenega doma Ljubljana Moste - Polje, v ČS Golovec pa za območje OPPN Bizovik dopustili veliko sprememb (gradnjo) ob pogoju, da bodo pred tem izvedeni protipoplavni ukrepi. Več sprememb je povezanih še z urejanjem parka Moste – med Cesto španskih borcev in Cesto 30. avgusta so predvideli novo povezovalno cesto, na območju OPPN 370 Polje pa so iz načrta izvzeli južni del območja ter ga namenili individualni stanovanjski pozidavi. V Slapah in Sostrem bodo zagotovili prostor za potrebe tamkajšnjih prostovoljnih gasilcev, ob Ljubljanici bodo urejali rekreacijsko pot ...

Krajani bi radi gradili

Za tokratno razpravo je bilo značilno, da je večina razpravljavcev spraševala, zakaj jim občina zavrača individualne pobude za spremembo namembnosti iz kmetijskih površin v stanovanjske. Več razpravljavcev ni moglo razumeti, zakaj že 25 let ali še več ne morejo graditi na svoji zemlji, četudi ta že leta ni obdelana, je zarasla s plevelom ali gozdom in jo sami uvrščajo v razred, ki ni primeren za kmetijsko pridelavo.

Župan jim je večkrat pritrdil in povedal, da bi občina marsikje takoj dovolila pozidavo, vendar se morajo zavedati, da je v večini zavrnjenih primerov razlog negativen odgovor države – največkrat zaradi poplavnega območja ali pa gre za kmetijsko zemljišče, ki ga je treba varovati. Ko je starejši lastnik zemljišča iz Bizovika protestiral, da vlogo za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča v stanovanjsko neuspešno vlaga že več desetletij, pa je tako njemu kot drugim župan dejal, da on ni pravi naslov za jezo, saj je za območje Bizovika po več terenskih ogledih z državnimi odločevalci o spremembah namembnosti dosegel, da bo del območja lahko zazidljiv. Ob tem jim je očital, da bi zdaj radi še, da jim občina brezplačno izdela obvezni občinski podrobni prostorski načrt. Predlagal je, naj lastniki takega območja zberejo denar in skupaj naročijo izdelavo OPPN. Brez njega pa soglasja za gradbeno dovoljenje ne bodo dobili nikoli.

Ko je eden od njih županu dejal, da sta med nekaj več kot desetimi lastniki za takojšno gradnjo zainteresirana le dva, drugi pa ne, mu je odvrnil, da se bodo pač morali dogovoriti, ali pa bo tisti, ki se mu mudi, OPPN pač naročil in plačal sam. Ali pa bodo še naprej čakali, da bo interes za gradnjo večji.