Tiskane izdaje
Ljubljana – Avtomobili zasedajo tretjino površine mest, v uporabi so le nekaj odstotkov časa in so velik strošek, ne le za lastnike, tudi za državo in občine. Težave bi zmanjšali skupni prevozi, od avtobusov in vlakov do souporabe avtomobilov in koles.
V soboto se bo začel 16. evropski teden mobilnosti. Vanj se letos vključuje 71 slovenskih občin. Slogan »Združimo moči, delimo si prevoz«, čemur je dodana tudi inovativnost in digitalizacija, želi poudariti ugotovljeno z raziskavami in dobrimi praksami, da z deljenjem prevoznih sredstev pripomoremo k manjšemu onesnaževanju okolja in manjši potrošnji denarja in prostora. Sistemi souporabe koles pa pripomorejo še h krepitvi zdravja uporabnikov.
Pri tem po mnenju infrastrukturnega ministra Petra Gašperšiča pomagajo sodobne aplikacije na mobilnih telefonih. »Poznamo uspešne primere delitve prevoza, ki se uveljavljajo v praksi, ki so lahko zelo učinkoviti, zlasti za tiste, ki letno ne prevozijo veliko kilometrov. Avto večino časa stoji parkiran in je lahko na voljo za nekoga drugega. Sistemi delitve uporabe zmanjšajo potrebo po vozilih,« poudarja Gašperšič. Dodal je, da je pomemben tudi načrt za prenos tovora s cest na železnice in napovedal povišane cestnine za tovornjake, kar dovoljuje tudi Evropska komisija.
Prostora za prakirane avtomobile ni nikoli dovolj. Foto Borut Tavčar/Delo
V Evropi so slovenske občine s svojimi ukrepi nenavadno uspešne, saj so dobile že precej nagrad tedna mobilnosti, Ljubljana celo dvakrat, edina v Evropi. Največji upor župani tako doživljajo doma, najbolj pri dajanju prednosti pešcem in kolesarjem pred avtomobili. »Navajeni smo, da gremo po en hleb kruha z avtomobilom v le kilometer oddaljen supermarket,« pravijo. Mestna središča ob tem umirajo, ker so zasedena s parkiranimi avtomobili. Ljubljana si želi do leta 2020 doseči 40-odstotni delež kolesarjev in pešcev v prometu. Pomembno je, da ukrepi v Ljubljani uspejo, pravijo župani, tako jih lažje uvedejo tudi drugje. Dobre prakse si občine rade delijo.
En avto namesto osmih
»En avtomobil v souporabi nadomesti od osem do deset avtomobilov,« pravi Gašperšič. Kranjski župan Boštjan Trilar je dodal, da sistem souporabe električnih avtomobilov Avant2Go, ki se je letos iz Ljubljane razširil v Mursko Soboto, Maribor in Kranj, odpravlja potrebo po drugem ali tretjem družinskem avtomobilu. Hkrati je za te avtomobile potrebnih manj parkirnih prostorov. Za uporabnika pa je pomemben podatek, da lastni avtomobil pomeni od 300 do 500 evrov stroškov na mesec, preračunano s stroškom nakupa vred.
Souporaba prihrani precej denarja. Foto Leon Vidic/Delo
V Evropskem tednu mobilnosti (ETM) bo letos sodelovalo 71 slovenskih občin. Polona Demšar Mitrovič, nacionalna koordinatorica ETM, je povedala, da se število sodelujočih občin povečuje, še pomembneje pa je, da se povečuje kakovost trajnih ukrepov, ki jih občine uveljavljajo. Mitrovičeva je opozorila, da so bila opozorila najprej okoljska, kar ni prepričalo veliko ljudi, pozneje so postala zdravstvena, v zadnjem času pa je v ospredju denarnica. Avtomobil zdaj ni več kazalnik razvitosti, razvito državo označuje odlična infrastruktura za kolesa, žive javne površine, učinkovit javni prevoz, sistemi souporabe avtomobilov (Švicarji jih imajo že od sedemdesetih let), digitalizacija in podobno.
Nedelje brez avtomobilov
Trilar je opozoril, da je najprej denarnica, nato čas, na koncu pa okolje. Občinam najbolj primanjkuje denarja za infrastrukturo. Andrej Čas, župan Slovenj Gradca, je opozoril tudi na upor ljudi. »Težava je, da smo do zdaj izvajali ukrepe zaradi prometnega povpraševanja, ne ukrepov za usmerjanje prometa,« je dejal Čas. Mestna jedra zamirajo, ker javni prostor zasedajo parkirani avtomobili. »Letos organiziramo nedelje brez avtomobila. Ljudje ugotavljajo, da je mesto precej lepše in prijetnejše, če avtomobilov ni,« je dodal Čas.
Nekoč so tu vozili in parkirali avtomobili. Foto Aleš Černivec/Delo
V Ljubljani je središče mesta dnevna soba, obrobje pa je dvorišče, je pojasnil ljubljanski podžupan Dejan Crnek in dodal, da avtomobili v dnevno sobo pač ne sodijo. Ljubljana se je s trajnostno mobilnostjo prvič srečala v projektu Civitas Elan. Projekti občin v družini Civitas pogosto prehitevajo zakonodajo, pri nas, denimo, ni znaka za mešano rabo.
Na ministrstvu za infrastrukturo za prihodnje leto napovedujejo še razpis za nove rešitve dostave v mestih. V tujini so se za ta namen zelo izkazala tovorna kolesa. Poleg tega bodo poslali pripombe evropski komisiji, ki predvideva, da v novi finančni perspektivi ne bo več denarja za ukrepe trajnostne mobilnosti v mestih z manj kot 100.000 prebivalci, na kar je opozoril Čas. Taka odločitev od evropskega denarja odreže vsa slovenska mesta, razen Ljubljane in Maribora.
Neusmiljena statistika
Kljub možnostim deljene mobilnosti je v slovenskem potniškem prevozu najpogosteje uporabljeno prevozno sredstvo osebni avtomobil. Z njim je bilo po ocenah Eurostata leta 2014 opravljenih 86 odstotkov vseh potniških kilometrov. Število osebnih avtomobilov v Sloveniji se je v zadnjih desetih letih povečalo za enajst odstotkov, z 980.261 na 1.096.523 lani.
Vlaki in kolesa so zanemarljivi v slovenskih statistikah. Foto Jure Eržen/Delo
Slovenska gospodinjstva so po deležu izdatkov na drugem mestu, za Luksemburgom, kjer imajo tudi največ avtomobilov. Leta 2015 so naša gospodinjstva za mobilnost namenila 16 odstotkov vseh svojih izdatkov, kar je za tri odstotke več od evropskega povprečja. Avtomobilski vozni park se je poleg tega postaral, s 6,8 leta v letu 2000 na 9,7 leta predlani. To pomeni tudi večje izpuste.
