Odpadki iz Rcera na sežig vse do Dunaja

Ljubljana – Snagi na Barju kljub visokim deležem ločenih odpadkov, strategiji »brez odpadkov« (zero waste) in eni »najsodobnejših tovarn smeti« ostajajo odpadki. Ker v Sloveniji ni dovolj zmogljivosti za njihovo predelavo, jih bodo iz Ljubljane vozili v sežig na Dunaj.

Zato so sklenili dogovor z mestom Dunaj o medkomunalnem sodelovanju pri ravnanju z odpadki. Dogovor ureja prevzem odpadkov vrste lahka frakcija iz regijskega centra za ravnanje z odpadki (Rcero) na Barju in njihovo termično obdelavo na Dunaju. Kot so zapisali na Snagi, dogovor predvideva zgolj pokrivanje stroškov, ki nastanejo pri obdelavi odpadkov, in ne doseganje dobička, saj obe pogodbeni stranki v več kot 80 odstotkih poslujeta v javnem interesu.

Kot je v zvezi s sklenitvijo dogovora pojasnila predstavnica Snage Nina Sankovič, pri postopku mehansko-biološke obdelave odpadkov, ki poteka v objektih Rcera in katere cilj je izločitev čim večjega možnega deleža sekundarnih snovi, nastajajo nekateri produkti, za katere je treba zagotoviti prevzem in nadaljnjo energetsko obdelavo. Eden takih je lahka frakcija, ki se deli na visoko- in nizkokalorično. »Za nizkokalorično lahko frakcijo (LF-B) je predvidena predelava v gorivo ali energetska obdelava, obdelovalne zmogljivosti domačih prevzemnikov pa so polno zasedene. Zato smo za oddajo te vrste lahke frakcije prisiljeni poiskati dodatne zmogljivosti obdelovalnih obratov v tujini,« odločitev za prevoz odpadkov na slabih 400 kilometrov oddaljeni Dunaj pojasnjujejo na Snagi. Kot pravijo, del lahke frakcije iz Rcera Ljubljana prevzamejo domači ponudniki, »ne zmorejo pa prevzeti celotnih količin«.

Sankovičeva dodaja, da je trenutno na območju Evropske unije velik presežek odpadkov za energetsko obdelavo, saj so kapacitete številnih obratov polno zasedene, cene za prevzem in nadaljnjo obdelavo pa zato naraščajo. Zato, poudarjajo, je velika prednost sodelovanja z Dunajem v tem, da »ne temelji na profitnih predpostavkah«.

Vsak dan do pet pošiljk na Dunaj

Dogovorjena cena za prevzem LF-B je 54 evrov na tono. Kot pojasnjujejo, je dogovor dolgoročen, do konca junija pa je predviden prevzem 8000 ton lahke frakcije – pod pogojem, da Snaga pridobi ustrezna dovoljenja. Na vprašanje, zakaj Dunaj in ne kakšna bližnja sežigalnica, do katere bi bil prevoz cenejši (pa tudi za okolje manj obremenjujoč), na Snagi pravijo, da so preverili možnost sodelovanja z večino obratov v regiji in lani izvedli dve javni naročili za oddajo produktov iz obdelave odpadkov, vendar so bile ponudbene cene bistveno višje od cene iz dogovora z Dunajem.

Vir: Delo

V končni strošek sodelovanja z Dunajem bo seveda treba prišteti še stroške prevoza. Na javno naročilo za storitev prevoza pri čezmejnem premeščanju odpadkov so do roka, ki se je iztekel včeraj, prejeli dve ponudbi. Ponudbeni ceni sta 24,8 oziroma 29 evrov za tono, kar pomeni, da bo prevoz stroške povišal za slabo polovico. Razpis predvideva, da bodo vsak dan (ob delavnikih) iz Rcera Ljubljana poslali med dve in pet pošiljk lahke frakcije v skupni teži od 40 do 125 ton. Prevoznik jih bo moral dostaviti v dunajsko sežigalnico Pfaffenau (več o njej lahko preberete v članku na povezavi zgod.be/sezigalnica). Kdaj bodo s prevozom odpadkov v Avstrijo začeli, je odvisno od postopka izbire prevoznika in predvsem od pridobitve soglasij, potrebnih za prevoz odpadkov čez mejo.

Kot pravijo na Snagi, so se pridobivanja soglasja za čezmejno pošiljanje odpadkov lotili konec leta: »Ljubljanska Snaga je tako prvo javno podjetje v Sloveniji, ki samostojno pridobiva tovrstno soglasje z namenom neposrednega sodelovanja z ekonomsko ugodnejšimi tujimi ponudniki obdelave odpadkov.«

Premalo zmogljivosti za sežig

Z januarjem je področje pošiljk odpadkov v tujino od agencije za okolje prevzelo ministrstvo za okolje in prostor oziroma njihov inšpektorat. Tam pojasnjujejo, da se nizkokalorična lahka frakcija čez mejo lahko pošilja le po vnaprejšnjem postopku pisne prijave in soglasja. Tudi na ministrstvu potrjujejo, da je v Sloveniji premalo zmogljivosti za predelavo tega tipa ostankov.

»Iz scenarija nastajanja odpadkov, primernih za termično izrabo, predvsem lahke frakcije in trdnega goriva, je razvidno, da bo iz komunalnih odpadkov do leta 2030 nastalo tovrstnih odpadkov za 90 megavatov vhodne toplotne moči goriva. V okviru javne službe je v savinjski regiji zagotovljenih 20 megavatov.« V Celju namreč deluje edina sežigalnica pri nas, katere zmogljivosti pa so majhne, po podatkih iz lani sprejetega programa ravnanja z odpadki lahko sežgejo slabih 25.000 ton na leto. V preteklosti se je govorilo, da bi država sežigalnico oziroma objekt za energetsko obdelavo odpadkov gradila bodisi v Ljubljani ali v Mariboru, a odločitev v zvezi s tem ni bilo. V Ljubljani je v prostorskih načrtih predvidena lokacija ob toplarni v Mostah, kjer pa so nasprotovanje tovrstnemu posegu hitro izrazili okoliški prebivalci in nekatere okoljske organizacije.

Izvoz v Avstrijo in na Madžarsko

Na ministrstvu pravijo, da bi sedanje naprave v Sloveniji (sežigalnice, industrijske naprave, večje kurilne naprave) potencialno lahko zagotavljale termično izrabo odpadkov, »vendar navedenega ni možno izkoristiti v krajšem času, in sicer iz različnih razlogov – ureditve prostorskih načrtov, pridobitve okoljevarstvenih dovoljenj, tehničnih rešitev in družbene (ne)sprejemljivosti. Trenutno se obdelani gorljivi komunalni odpadki izvozijo v sosednje države.«

Foto: Jože Suhadolnik/Delo

Tudi v programu ravnanja z odpadki je ministrstvo prednost pred gradnjo sežigalnice, ki da je »razmeroma draga možnost obdelave komunalnih odpadkov in bi bistveno podražila ravnanje s komunalnimi odpadki v Sloveniji«, dalo sežigalnicam oziroma drugim objektom za energetsko predelavo odpadkov v tujini, saj da je ponudba na tem področju »precejšnja in tudi cenovno zanimiva«. Čeprav priznavajo, da »čezmejna energetska predelava goriva iz komunalnih odpadkov ne zagotavlja dolgoročne samozadostnosti Slovenije na tem področju«.

Glede na podatke iz lani izdanih soglasij največ ostanka odpadkov po mehanski obdelavi izvozimo prav v Avstrijo – v letu 2016 so štiri podjetja, Cerop, Curator nova, Saubermacher in Kostak, dobila soglasja za izvoz 82,5 tone odpadkov. Sledi Madžarska, kamor naj bi lani odpeljali do 67 ton odpadkov, soglasja za manjše količine pa so bila izdana še za Slovaško (13 ton) in Hrvaško (5 ton).