Za internistične bolnike bolje, za kirurške še ne

Po desetih letih gradnje so del nove urgence - internistično prvo pomoč - uradno predali v uporabo bolnikom in zaposlenim.

tor, 14.11.2017, 14:31; spremenjen: 20:54

Ljubljana - Urgenca v UKC, ki oskrbuje 600.000 prebivalcev iz osrednje Slovenije in je do zdaj delala v veliki prostorski stiski, je končno dobila nove prostore in sodobno opremo za internistične bolnike. Naslednja faza - za kirurgijo - bo zgrajena dve leti po razpisu, ki bo spomladi, je napovedala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc.

Gradnja je bila po letu 2007, ko je bil položen temeljni kamen, za tri leta prekinjena. Vodja internistične prve pomoči zdravnik Hugon Možina se je ob odprtju zahvalil Cerarjevi vladi, da je zbrala pogum in politično voljo za ponovni zagon projekta. Gradnjo je novi izvajalec, podjetje Kolektor Koling, nato dokončal v roku.

Možina je spomnil, da je nujna še naslednja faza gradnje, saj bo zdaj bolje poskrbljeno za internistične bolnike, ne pa tudi za kirurške, ki na nove prostore še čakajo. Premier Cerar je odprtje označil za »veliki dan«. Povedal je, da vlada denar od dobrih gospodarskih rezultatov nalaga v javno dobro, hkrati pa pričakuje tudi »odločne spremembe na bolje pri odgovornosti vodenja«. Ker je izgubljeno zaupanje v vodstvo UKC, pričakuje, da bo svet zavoda vodstvo zamenjal. Svet je popoldne res začel postopek razrešitve.


Tehnološko so prostori res sodobno opremljeni. Foto: Leon Vidic/Delo

Internistična urgenca, kjer nujno zdravniško pomoč vsako leto poišče okoli 24.000 bolnikov, se je do zdaj stiskala na 467 kvadratnih metrih, po novem pa ima 965 kvadratnih metrov površine za pregledovanje in preiskave bolnikov ter 1030 kvadratnih metrov za čakalnice. Namesto nekaj ob zid stisnjenih stolov je zdaj v čakalnici na voljo 174 stolov, bolnike pa bodo po novem pregledovali z najsodobnejšo opremo.

Več prostora in opreme, 
zdaj še kadri

»V eni ambulanti je zdaj več opreme, kot je je bilo prej na polovici oddelka. Poleg nove opreme lahko izvajamo tudi elektronski nadzor bolnikov po ambulantah. Tehnološko so prostori res sodobno opremljeni in bolnikom lahko zagotovimo vso oskrbo, ki jo potrebujejo,« ni mogel skriti veselja zdravnik Hugon Možina, vodja internistične prve pomoči. Toda kakovosten premik bo mogoč šele, ko bodo dobili dodatnih 15 medicinskih sester, nove administratorke in bolničarja, predvsem pa pet dodatnih zdravnikov. Brez osebja aparature niso koristne za hiter dostop do nujne pomoči.

Bolnike v UKC sprejemajo tudi zdravniki Zdravstvenega doma Ljubljana. Vodja službe nujne medicinske pomoči, ki je v pristojnosti zdravstvenega doma, zdravnica Mateja Škufca Sterle, je ocenila, da so novi prostori po 40 letih, odkar je bila urgentna medicinska pomoč organizirana, velika pridobitev za zdravstvo. Ministrica Milojka Kolar Celarc je že pred časom napovedala organizacijsko združitev obeh služb, a se to še ni zgodilo.


Novi prostori bodo omogočili veliko možnost za razvoj. Foto: Leon Vidic/Delo

V Ljubljani 66 odstotkov 
vseh nujnih primerov

Skupno število nujnih bolnikov se je od gradnje UKC in uvedbe urgentne službe do danes povečalo za štiri- do petkrat, prostori pa so bili ves čas - do danes - isti. Poleg internističnih bolnikov in poškodovancev iz osrednje Slovenije, dovažajo v urgenco UKC težke poškodovance iz vse države. V urgentnem bloku UKC vsako leto pomoč poišče 135.000 nujnih bolnikov in poškodovancev, kar je 66 odstotkov vseh nujnih bolnikov in poškodovancev v Sloveniji. Vendar prostorska stiska za vse še ni odpravljena, saj je treba zgraditi še kirurško urgenco, v kateri bodo tudi operacijske dvorane.

Do zdaj 56 milijonov evrov, potrebujejo jih še 70

Zdaj sta zgrajeni dve od potrebnih treh faz stavbe novega diagnostično-terapevtskega centra, po domače urgence. Gradnja se je začela davnega leta 2006, ko je bil v času ministra Andreja Bručana položen temeljni kamen, prva podpisana pogodba in začetek gradnje sta se zgodila v letih 2007 in 2008, nato je bila zaradi stečaja konzorcija SCT, Vegrada in GPG prekinjena, potrebnih je bilo še deset novih pogodb, da so v prvi fazi zgradili skelet objekta, elektro- in strojne instalacije ter heliport.


Poleg nove opreme imajo sedaj tudi elektronski nadzor bolnikov po ambulantah. Foto: Leon Vidic/Delo

Druga faza - gradnjo je prevzel Kolektor Koling - je vključevala gradnjo prometnega terminala, prostore za pripravo energetskih virov, vključno s strojno in elektroopremo ter dokončanje prostorov in opremljenost internistične prve pomoči in nujne medicinske pomoči. Za dosedanji fazi gradnje nove urgence je bilo iz državnega proračuna 56 milijonov evrov (od tega za drugo fazo 24 milijonov). Za najzahtevnejšo tretjo fazo bo potrebnih še 70 milijonov evrov, smo izvedeli danes.

V proračunu prihodnjih dveh let so zagotovljena sredstva - vsako leto po 34 milijonov evrov. Čeprav je ministrstvo pred kratkim napovedalo razpis za gradnjo tretje faze decembra, je ministrica Milojka Kolar Celarc danes dejala, da bo ta zgodaj spomladi, saj zdaj novelirajo projektno nalogo. Gradnja bo po njenih besedah trajala dve leti.

Prijavi sovražni govor