Oglasni panoji nemoteči za varnost le, če koristijo občini?

Ljubljana – Mestni inšpektorji so nenapovedano začeli nadzor nad oglaševalskimi objekti, pri čemer so se prednostno lotili mestnih vpadnic. S podatki o ugotovitvah so na občini skopi, manjši ponudniki zunanjega oglaševanja pa se bojijo, da je namen nadzora izrivanje konkurence največjega ponudnika, ki je hkrati tudi zasebni partner občine.

Čeprav inšpektorji nadzorstvene akcije na svoji spletni strani večkrat napovejo (lani so tako med drugim napovedali nadzor nad gostinskimi vrtovi, odlaganjem odpadkov, prevozi z avtotaksijem in plovbo na Ljubljanici), tega niso storili za nadzor nad oglaševalci, ki ga v tolikšnem obsegu po naših informacijah izvajajo prvič. Še več, ko smo decembra spraševali, kdaj nameravajo vzeti pod drobnogled oglaševalce, so nam z oddelka za gospodarske dejavnosti in promet (OGDP) in občinskega inšpektorata odgovorili, da bodo podrobne ukrepe sprejeli, ko bo znana končna sprememba gradbenega zakona. Četudi so, kot smo izvedeli zdaj, nadzor posameznih objektov začeli že decembra.

Pragmatičen pristop inšpekcije

Čemu skrivnostnost inšpektorata oziroma občine, ni znano. Tudi župan Zoran Janković je novembra napovedal, da bo treba podreti 4000 oglaševalskih objektov, a da čakajo na spremembe gradbenega zakona (javna razprava o osnutku se je končala šele prejšnji teden), s katerimi bi občinski inšpektorji dobili več pooblastil in bi lahko ukrepali tudi na zasebnih zemljiščih.

Na inšpektoratu MOL zdaj pojasnjujejo, da nadzor izvajajo na območju celotne občine in da so septembra lani prejeli prijavo 503 objektov, ki so bili v času priprave dokumenta (novembra 2014) postavljeni v neskladju z izvedbenim delom občinskega prostorskega načrta. »Zaradi lažje organizacije dela smo kot prioriteto določili obravnavo objektov za obveščanje in oglaševanje ob mestnih vpadnicah ter nato po prijavi v drugih ulicah. Pri tem je treba zaradi enakopravne obravnave in spreminjajočega se stanja na lokaciji preveriti vse postavljene objekte, ne le objekte iz prijave,« so zapisali.

Kot pojasnjujejo, postopki lahko tečejo na podlagi zakona o cestah, odloka o občinskih cestah ali odloka o oglaševanju, toda v povezavi z zadnjim so na občini že večkrat poudarili, da imajo po veljavni gradbeni zakonodaji možnost ukrepati le na mestnih zemljiščih, zasebna pa so v pristojnosti gradbene inšpekcije.

»To, na kateri podlagi postopek teče, je odvisno od več dejavnikov (npr. leto postavitve objekta in sama postavitev), zato enoznačnega odgovora ni mogoče podati. Preverja se vse, kar tovrstni objekti morajo imeti (npr. sklenjene pogodbe, soglasje s prometnega vidika, skladnost postavitve z izdanim soglasjem),« so zapisali na inšpektoratu. Nad koliko objekti so doslej opravili nadzor, niso razkrili, medtem ko so glede ugotovitev odgovorili, da so različne, glavna pa je, »da je področje oglaševanja neurejeno«. Zato so se, kot pravijo, urejanja lotili »pragmatično in v sodelovanju z drugimi oddelki MOL«. Napovedujejo, da bodo ukrepi različni in da lahko izdajo tudi odločbo o odstranitvi objekta. Če tega zavezanec ne bo storil, pa navajajo možnost izvršbe s prisilitvijo ali izvršbe po tretji osebi. Poudarili so še, da jim pristojnosti ukrepanja zaradi postavitve objektov v varovalni pas ceste nalaga zakon o cestah.

Inšpektorji morajo po določbah tega zakona ugotavljati, ali so izpolnjeni pogoji za postavitev objektov za obveščanje in oglaševanje ter ali je zagotovljeno polje preglednosti ceste skladno s predpisi. Tako zakon kot mestni odlok o cestah določata obcestni varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena, posegi pa so dovoljeni le s soglasjem upravljavca ceste. Varovalni pas po določilih odloka v primeru glavne mestne ceste (kamor sodijo tudi mestne vpadnice) meri deset metrov, v primeru mestne oziroma lokalne ceste pa osem.

Koristi MOL od oglaševanja

»Če se bodo cestnega zakona držali, bo Ljubljana očiščena skoraj vseh oglaševalskih objektov,« je dejal eden od naših sogovornikov. Pa bo res? Občina, ki odstranjevanje oglasnih panojev že dalj časa utemeljuje s skrbjo za urejenost prostora, ima namreč od teh objektov tudi precejšnje koristi. Ne le prihodke iz taks za oglaševanje, ki se stekajo v proračun, temveč tudi koristi od storitev, ki jih namesto MOL izvaja zasebni partner Europlakat, v zameno za to pa mu je občina omogočila postavitev več sto velikih in malih svetlobnih vitrin ter veleplakatov. Ki so skoraj vsi postavljeni znotraj varovalnega pasu – torej v nasprotju z zakonodajo, a hkrati z občinskim dovoljenjem. V zameno za to Europlakat skrbi za nadstrešnice LPP in upravlja sistem izposoje koles Bicikelj, ki ga je tudi postavil.

Tehnični direktor Europlakata Matjaž Čepon pravi, da se nadzor izvaja tudi nad njihovimi oglaševalskimi objekti: »Z inšpektorji sodelujemo in jim posredujemo vso dokumentacijo in informacije za objekte, po katerih sprašujejo. Postopki potekajo, zato je še prezgodaj sklepati o morebitnih ukrepih.« Kako bodo ukrepali pri objektih zasebnega partnerja, ki stojijo v varovalnem pasu in za katere je dovoljenja izdala kar sama občina, smo vprašali tudi inšpektorat. Odgovorili so, da preverjajo vse objekte, »torej podjetje Europlakat ni izjema. Ukrepali bomo v skladu s pozitivno zakonodajo in navedenimi možnostmi, torej je vse odvisno od ugotovitvenih postopkov v posameznih primerih.«

Neenakopravna obravnava?

Da bo obravnava ponudnikov zunanjega oglaševanja enakopravna, pa dvomijo v manjših podjetjih.

Dejan Stanič, direktor Sax Reklam, tretjega največjega ponudnika zunanjega oglaševanja v državi, je prepričan, da gre za izrivanje konkurence Europlakata. Kot pravi, inšpektorat MOL izvaja nadzor nad več njihovimi objekti, dobili so tudi že nekaj odločb za odstranitev. Vendar opozarja, da OGDP sploh ne odgovarja na njihove vloge za izdajo dovoljenj za oglaševanje, niti ne dobijo jasnih odgovorov na osnovna vprašanja o minimalnem odmiku od ceste. »Vemo, kaj določa zakonodaja, toda Europlakat je v zadnjih dveh letih postavil več kot sto metrolightov neposredno ob cestah, v križiščih, vse v nasprotju z zakonom o cestah. Zdaj dobivamo odgovor, da če je za objekt izdano dovoljenje MOL, je to v redu – ne glede na to, da stoji preblizu cestišča. In da bi morali mi sami pri drugih institucijah izpodbijati dovoljenja, ki jih je izdala občina.«

Da bo občina spregledala kršitve pri oglasnih objektih, od katerih ima sama korist (Bicikelj, nadstrešnice), nakazujejo tudi odgovori inšpektorata, ki pri lastnih nadzorstvenih pristojnostih po zakonu o cestah navaja del člena, ki govori o tem, da »morajo biti vsi posegi v varovalni pas ceste opravljeni s soglasjem upravljavca ceste«, in napoveduje, da bodo pri panojih Europlakata ukrepali »v skladu s pozitivno zakonodajo«.

Stanič sicer dopušča možnost, da bo tudi Europlakat prisiljen odstraniti nekaj svojih objektov, a končni rezultat bo – utrjevanje njegovega monopolnega položaja. Naj spomnimo, da je agencija za varstvo konkurence že pred tremi leti ugotovila, da MOL s svojim ravnanjem omejuje pravilno delovanje trga zunanjega oglaševanja in povzroča omejevanje konkurence, saj ni izvedla razpisa za oddajo oglaševalskih lokacij. Tega niti do danes ni storila.

Občina je s svojimi dejanji v zadnjih letih (izdajanjem dovoljenj izbrancem za postavitev tik ob cestah in križiščih, ignoriranjem pozivov za javni razpis za oddajo lokacij in vlog za izdajo dovoljenj) sama pripomogla k vse večjemu kaosu v zunanjem oglaševanju. Tudi manjši ponudniki priznavajo, da je plakatov preveč, a hočejo enakopravno obravnavo. Velja omeniti, da se MOL z Europlakatom že mesece dogovarja o postavitvi novih oglasnih objektov v zameno za širitev sistema Bicikelj. Kako bodo upravičili postavitev novih objektov ob hkratnem odstranjevanju starih z utemeljitvijo, da gre za urejanje prostora, pa je verjetno znano le vodilnim na občini.