Okoli podrtije Bellevue še vedno zgolj gluha ušesa

Ljubljana – Stari hotel Bellevue je zamenjal kar nekaj lastnikov, njihov glavni namen pa je bil zaslužiti čim več s preprodajo. Nazadnje je končal v rokah jordanskih lastnikov, po obljubah katerih bi moral tu že dobra tri leta stati butični hotel, a zgradba še naprej propada.

Razen nekaj požarov v stari zgradbi se s tem kulturnim spomenikom lokalnega pomena na območju Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba, ki je naravna znamenitost, zadnja leta ni zgodilo nič. Po zadnjem požaru maja 2014 je ostal še brez strehe. Zaščitna ograja okoli njega pa je podrta.

Zanimanje resnega kupca

Jordanski lastniki stari hotel prodajajo že od leta 2013. Za dajanje informacij o njem je pristojen generalni častni konzul Kraljevine Jordanije v Sloveniji Samir Amarin, zadnji dve leti in pol predstavnik podjetja Bellevue Investicije, kakor se je preimenovala nepremičninska družba Mawared Ljubljana, ki je bila jeseni 2009 ustanovljena za ureditev butičnega hotela s petimi zvezdicami. Konzul je potrdil, da se je lani za nakup hotela zanimal kupec s Kosova, toda njegova ponudba je bila zelo nizka in dogovora niso sklenili. Pravi pa, da se trenutno zanj zanima resen kupec, o katerem za zdaj ne more povedati kaj več. Vendar bo, če bo preveč ovir pri pridobivanju gradbenega in drugih dovoljenj za gradnjo, od nakupa odstopil. Konzul zato prosi mesto Ljubljana, zavod za varstvo kulturne dediščine in vse druge institucije, ki sodelujejo pri tem, za pomoč, kajti po njegovem mnenju je to velika priložnost, da se propadanje hotela konča in da bi lahko spet pridobil nekdanji sloves. Kot pravi, bo več o tem znano v bližnji prihodnosti.

Krajani Šiške, ki vsak dan žalostni hodijo mimo razvaline, ugotavljajo, da je stari hotel nevaren tudi za sprehajalce, in menijo, da je velika mestna sramota, čeprav bi bila tu lahko privlačna turistična točka. Pri društvu Duo, Odboru za lepšo Staro Šiško, že več let opozarjajo, tudi prek mestnih svetnikov, da bi se morala občina bolj dejavno vključiti v reševanje problematike ene največjih mestnih sramot, se povezati z lastniki in od njih zahtevati ustrezne ukrepe. Še posebno ker gre za kulturni spomenik lokalnega pomena na elitni in tradicionalni lokaciji v Ljubljani. To zahtevo so postavili županu Zoranu Jankoviću 30. maja lani, ko jih je obiskal. »Na žalost hotel pred našimi očmi razpada naprej. Naleteli smo na gluha ušesa,« pravi Julijana Dolenec iz društva.

»Kar je bilo v moči društva, smo naredili, a brez uspeha. Zdi pa se nam pomembno, da bi Ljubljana kot zelena prestolnica Evrope nemudoma morala sanirati tako sramoto sredi zaščitenega parka. Že doslej je na to lokacijo prihajalo veliko turistov, zgražali so se in fotografirali. Zdaj, ob ogledu zelene prestolnice Evrope, bo turistov še več,« opozarja Dolenčeva.

Podajanje odgovornosti

Tu pa se začenja izogibanje in prelaganje odgovornosti med občino ter različnimi ministrstvi in inšpekcijskimi službami, ki mu ni ne konca ne kraja. Na občini so nam pred dobrim letom odgovorili, da je ukrepanje v pristojnosti gradbene inšpekcije, ki lahko lastnika stavbe, če je ta zaradi starosti in nevzdrževanja v takem stanju, da ogroža premoženje, zdravje in življenje ljudi, promet, sosednje objekte oziroma okolico, kaznuje za prekršek. Na inšpekciji za okolje in prostor pravijo, da je gradbena inšpektorica leta 2014 na tem območju opravila več ogledov, pri čemer je nazadnje ugotovila, da je objekt toliko zaščiten, da vstop vanj ni več mogoč. Nato je bil postopek v skladu z 28. členom zakona o inšpekcijskem nadzoru ustavljen, ker je bila neposredna nevarnost odpravljena. Ob tem so nas napotili, naj se pri iskanju odgovorov obrnemo na ministrstvo za kulturo, inšpektorat za kulturo in medije ter na občino.

Kot je znano, so lastniki po prvem požaru na zahtevo inšpekcije provizorično sanirali streho, ki jo je drugi požar maja 2014 uničil, nato pa strehe niso več popravljali. »Danes ni ustreznega varovanja, v objekt lahko nepoklicani mirno vstopijo, kar je nevarno. Poleg tega požigi in vandalizem na objektu niso bili raziskani in storilci niso znani. Nazadnje je zgorelo tudi gospodarsko poslopje zraven hotela. Vse to nam da misliti, da je propadanje hotela Bellevue načrtno organizirano v režiji kapitala,« je prepričana Dolenčeva.

Predsednica društva Duo Martina Lipnik pri tem opozarja, da morajo po zakonu o graditvi objektov lastniki objekte vzdrževati, če jih ne, ima občina možnost, da lastniku to naloži z odlokom, sicer pa lahko to na njegove stroške stori sama; vendar bi morala o tem sprejeti poseben odlok in za to rezervirati finančna sredstva. Nevzdrževanje pa bi lahko pripeljalo tudi do razlastitve.

Prekompleksno delo za MOL

Toda občinskim uradnikom se po vsem sodeč s tem ne ljubi ukvarjati, prav tako ne za to zagotavljati denarja v mestnem proračunu. Na vprašanje, zakaj ne sprejmejo posebnega odloka, s katerim bi občina naložila lastnikom, da morajo svoje objekte vzdrževati, sicer lahko to na njihove stroške stori sama – tako bi lahko rešili mnogo tovrstnih problemov v mestu – na MOL namreč odgovarjajo, da so možnost ukrepanja proučili skupaj z ministrstvom za okolje in prostor ter drugimi občinami, vendar se zaradi kompleksnosti doslej niso odločili za izvedbo. Na mestnem oddelku za urejanje prostora pojasnjujejo, da bi za pripravo takega odloka morali strokovno analizirati stanje objektov, popisati dela in oceniti njihovo vrednost. Prav tako bi morali zagotoviti sredstva v proračunu za pripravo dokumentacije in izvedbo del ter za morebitno zalaganje v primerih, da se lastniki ne bi odzvali na izdane odločbe, naj izvedejo dela v skladu z odlokom. »Gre za obsežno delo s kompleksno problematiko vsebinske, organizacijske in finančne narave, na katero se med drugim veže vodenje upravnega postopka ter upoštevanje lastninskopravnih vprašanj, tudi v primerih, ko je več lastnikov, pa tudi za ustavno sporno poseganje v zasebno lastnino,« še dodajajo. V društvu Duo se pri tem sprašujejo, ali je torej naloga občinskih služb samo obdelava nezahtevnih objektov.

Na mestnem oddelku za kulturo pa pravijo, da so zainteresirani za ohranitev in prenovo Bellevueja, ki je kulturni spomenik lokalnega pomena. Zato so leta 2009 s takratnimi lastniki in zavodom za varstvo kulturne dediščine sodelovali pri pripravi idejnih zasnov za prenovo hotela in prizidka. Da bi omogočili čim prejšnjo uresničitev takrat načrtovanega objekta, prenove in prizidka, je MOL, glede na to, da takratni urbanistični dokument tega ni dopuščal, pripravila nov izvedbeni akt (OPPN). Pozneje pa je merila in pogoje za prenovo in novogradnjo stavbe opredelila v izvedbenem delu prostorskega načrta in s tem zagotovila možnost hitrejše prenove. Kot ugotavlja Lipnikova, so pri tem predvsem omogočili gradnjo večjih prizidkov, ki si jih želijo investitorji.

Nadaljevanje jutri.