Ostaline pod tržnico kmalu brez državne zaščite?

Ljubljana – Stanje ohranjenosti arheoloških ostalin na območju ljubljanske tržnice po zdaj zbranih podatkih ne omogoča, da bi jih uvrstili med spomenike državnega pomena, kar pa ne pomeni, da je dopustno uničenje tega arheološkega potenciala.

To je bistvo elaborata, ki ga je na zahtevo ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport pripravila komisija zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS), v kateri je poleg Milana Sagadina in Borisa Vičiča s tega zavoda sodelovala še Katja Predovnik z oddelka za arheologijo na ljubljanski filozofski fakulteti.

Pregledali so rezultate vseh dosedanjih »destruktivnih in nedestruktivnih arheoloških raziskav« na širšem območju Vodnikovega trga in jih ovrednotili.

Kot so zapisali v povzetku elaborata, po strnitvi vseh dosedanjih arheoloških raziskav ugotavljajo, da odkrite srednjeveške ostaline sicer v veliki meri ilustrirajo urbanistični razvoj tega dela mesta, očitna in izjemna pa da je tudi njihova ambiciozna zasnova, ki ustreza statusu glavnega mesta Kranjske. A so dodali, da stanje ohranjenosti po zdaj zbranih podatkih ne omogoča, da bi jih uvrstili med spomenike državnega pomena, pač pa omogoča njihovo učinkovito prezentacijo, kar bi pomenilo večjo prepoznavnost arheološke in naselbinske dediščine Ljubljane. Zapisali so še, »da sicer ni smiselno izvesti projekta prezentacije na račun sodobne uporabe tega območja, vendar je s kompromisnimi rešitvami mogoče doseči njuno sožitje«. Na koncu so opozorili, da ni dopustno uničenje tega arheološkega potenciala.

Strožji le varstveni režim?

Rezultati raziskav torej po njihovem prepričanju omogočajo, »da natančneje definiramo varstveni režim, ki bo zagotavljal ohranjanje celotnega potenciala tega prostora«. Zato bo ZVKDS mestni občini predlagal spremembo oziroma dopolnitev veljavnega občinskega odloka o razglasitvi arheološkega kompleksa v ljubljanskih občinah za kulturni in zgodovinski spomenik iz leta 1990. Ta naj s spremembo 4. člena zagotovi, »da se arheološko najdišče Vodnikov trg ohranja bodisi v obstoječem stanju ali dopolni z morebitno prezentacijo«.

Z ministrstva, ki je konec marca z odredbo poskrbelo za enoletno začasno državno zaščito arheoloških ostalin pod ljubljansko tržnico in ZVKDS naložilo, da najkasneje do 12. septembra pripravi predlog za njihovo trajno zaščito, pa smo dobili sporočilo, da so mnenje zavoda o vrednotenju arheoloških ostalin Vodnikovega trga prejeli šele 9. oktobra. Ker da ga morajo pregledati tudi njihovi strokovnjaki, nam še niso mogli natančno odgovoriti, kakšno zaščito teh najdb bodo predlagali. Zapisali so le, da bodo v vsakem primeru predlagali dopolnitev trenutno veljavne pravne zaščite, ki bo bolj jasno opredelila varstveni režim arheoloških ostalin na tej lokaciji.

Na potezi je država

Ali bodo arheološke ostaline pod tržnico vseeno dobile status državnega spomenika in trajno državno zaščito (kar zahtevata civilna iniciativa Tržnice ne damo ter del arhitekturne in arheološke stroke), ali pa bo ministrstvo sledilo predlogu, da se le jasneje določi varstveni režim v sedanjem mestnem odloku o njihovi zaščiti, lahko zgolj ugibamo. Jasno je le, da mora biti o tem odločeno najkasneje do izteka enoletnega roka začasne državne zaščite, sicer jih bo precej ohlapno ščitil samo mestni odlok. Vsekakor bi bilo prav, da država odločitev sprejme čim prej, saj je od tega odvisno, ali bo MOL nadaljevala projekt gradnje podzemnih garaž pod tržnico ali pa ga bo morala dokončno ustaviti.