Tiskane izdaje
Ljubljana – Potem ko je družba BTC julija lani edina oddala ponudbo za sodelovanje v javno-zasebnem partnerstvu za obnovo starega letališča Ljubljana, sta z občino prejšnji teden podpisali pogodbo, ki je zapečatila 25-letno partnerstvo med njima.
Da bo dogovor med MOL in BTC sklenjen marca, so nam pred časom napovedali v BTC. In to se je res uresničilo – občina je odločitev o izbiri zasebnega partnerja objavila konec prejšnjega meseca. Podpis pogodbe prejšnji teden tokrat ni potekal na očeh javnosti, je pa sovpadel z informacijo, da bo naziv častnega meščana letos prejel predsednik uprave BTC Jože Mermal.
Zasebni partner bo moral sodeč po razpisnih pogojih in pogodbi obnoviti letališki stolp in letališko stavbo v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji, urediti okolico, ki obsega slabih 6000 kvadratnih metrov, na zelenih površinah postaviti otroško igrišče ter na zunanjih površinah pripraviti predstavitev letalstva. V prenovljenem kontrolnem stolpu bo uredil muzejsko predstavitev zgodovine moščanskega letališča in slovenskega letalstva. Muzej in zunanje površine bodo za obiskovalce javno dostopni in brezplačni, je določeno v pogodbi. Prenovljena letališka stavba bo namenjena komercialni rabi, v njej je predviden prostor za gostinsko dejavnost.
Odprtje od 85-letnici letališča?
Pogodbo podpisnika sklepata za 300 mesecev oziroma 25 let. Obnovitvena dela mora BTC izvesti v 16 mesecih po podpisu pogodbe, kar pomeni, da bo moral uporabno dovoljenje za nove objekte pridobiti najkasneje avgusta 2018. Takrat (natančneje 20. avgusta) bo minilo 85 let od odprtja letališča. V BTC so nam na začetku marca napovedali, da bodo dela začeli jeseni, končana pa bodo sredi prihodnjega leta. Naloga zasebnika je namreč tudi, da pripravi vso dokumentacijo in pridobi gradbeno dovoljenje. Po izvedeni prenovi bo družba do izteka 25-letnega obdobja objekte vzdrževala in upravljala. Občina ji bo namreč za to obdobje podelila stavbno pravico.
Ocenjena vrednost investicije je ostala v predvidenih okvirih in skupaj z davkom znaša slab milijon evrov. Največji del naj bi šel za gradbena dela na letališki stavbi, približno pol manj bo stala zunanja ureditev, prenova letališkega stolpa pa manj kot sto tisočakov. Skupni znesek ne zajema opreme za gostinski lokal.
Usoda hangarja še ni znana
Del starega letališča v Mostah je tudi letališki hangar, ki je bil v preteklosti edini obnovljen, danes je v njem avtosalon. V prvotnem projektu prenove letališča je bil zajet tudi ta objekt, in sicer je bil v njem predviden obsežnejši razstavni program, ki bi »omogočal prostorsko ambicioznejše programe, kot je visokotehnološka predstavitev sodobnega letalstva, maket prvih slovenskih letal, sodobnega slovenskega letala (Pipistrel), ki bi imelo osrednje mesto kot simbol slovenske inovativnosti ...«. A ker objekt in njegova namembnost za edinega interesenta za javno-zasebno partnerstvo nista bila zanimiva, so ga pozneje iz projekta izločili. Na MOL so na naše vprašanje, ali se bodo vendarle sami lotili preureditve tega objekta ali bo ostal v uporabi avtosalona, odgovorili: »Ko bo vsebina določena, bomo javnost o tem obvestili.«
»To je bil raj na zemlji«
Eden od tistih, ki se zagotovo posebej veselijo, da bodo dolga leta propadajoči objekti nekdanjega letališča zaživeli v lepši podobi, je 84-letni Filip Blaževič, športni pilot, ki je v Mostah preživel večino prostih ur mladih let. »Od internata na Vidovdanski sem šel vsak dan peš do letališča. Če smo lahko leteli, smo leteli, sicer pa se je vedno kakšno delo našlo,« se spominja let po vojni; nad letenjem se je namreč navdušil že kot osnovnošolec, ko so s prijatelji gledali bombnike. Takratna želja, da bi se vpisal na pilotsko šolo in postal poklicni pilot, se mu ni uresničila, se je pa v Mostah naučil leteti in naredil izpit. S ponosom pokaže dovoljenje za letenje, ki ga je nedavno podaljšal vse do leta 2021, čeprav prizna, da je vsakič težje opraviti preizkus in preverjanja.
»To je bilo življenje, to je bil raj na zemlji. Dva kilometra naokoli ni bilo tu nič, samo travniki,« opazuje okolico objektov, ki jih danes zamejujeta štiripasovna Letališka cesta in dodobra pozidana okolica. Travnata pristajalna steza je tekla vzporedno z današnjo Letališko cesto, od steze do letališke stavbe pa so ob posebnih priložnostih položili rdečo preprogo, se spominja.
Pobude za obnovo že pred 15 leti
Letališče Moste, ki ga v zgodovini najdemo tudi pod imenom letališče Polje, so odprli avgusta 1933. Danes so na tem območju še trije objekti: letališka stavba, zgrajena leta 1950, hangar iz leta 1954 in letališki stolp iz leta 1960. Le hangar je bil v devetdesetih obnovljen, preostala dva objekta pa še nikoli in sta v precej neuglednem stanju. Sredi petdesetih so se vojaška letala preselila v Pulj in Brežice, medtem ko je civilno letalstvo v Mostah ostalo do leta 1963, ko so odprli brniško letališče. Do leta 1979 je tu ostalo športno letalstvo, nato so letališče zaradi širjenja mesta dokončno zaprli.
V stolpu je nato več let bivala družina, saj je občina objekt oddajala v najem, prostore letališke stavbe pa so oddajali sosednji tovarni, ki jih je uporabljala kot skladišče. Pred več kot 15 leti je Filip Blaževič na občino naslovil pobudo, da bi zaraščene, propadajoče in zasmetene objekte prenovili ter v njih uredili letalstvu posvečeno razstavno dejavnost. A posluha dolgo ni bilo, čeprav je bilo Staro letališče Ljubljana že leta 1994 začasno razglašeno za tehniški spomenik. Stalni status kulturnega spomenika lokalnega pomena mu je mestni svet nato dodelil šele leta 2011, dve leti zatem pa je občina pripravila koncept javno-zasebnega partnerstva za projekt prenove.
Med snemanjem Vesne do prvega zaslužka
Če bo šlo vse po načrtih, bo del nekdanjega letališča prihodnje leto vendarle zaživel v novi podobi.
Objekte je skupaj s kolegi iz aerokluba pomagal graditi tudi Blaževič. »To je bil entuziazem, nič nismo jedli, samo vodo smo pili,« se spominja začetka petdesetih, ko so pomagali postavljati hangar. »Takšne nosilce sem nosil s fanti, toliko da nisem moškosti izgubil tu,« pokaže na večmetrske nosilce, ki podpirajo streho največjega objekta nekdanjega letališkega kompleksa, v katerem je danes avtosalon.
Delo na letališču je bilo seveda prostovoljno, je pa naš sogovornik tam prišel do prvega zaslužka. Člani ljubljanskega aerokluba so leta 1952 pomagali pri snemanju letalskih in padalskih prizorov za film Vesna, se spominja Filip Blaževič in v neposredni bližini letališke stavbe pokaže na drevo, v katero se je glavna igralka zapletla ob pristanku s padalom. Pogled mu odnese čez Letališko cesto, kjer so snemali prizor pogovora med Vesno in Samom v letalu. »To smo snemali na tleh, prosojno kabino smo postavili na palete, potem pa sva dva držala letalo za krila vsak na svoji strani in ga majala.« Pri snemanju Vesne je zaslužil za svojo prvo ročno uro, ponosno pove. In še tretjič ponovi: »To je bilo življenje, to je bil raj.«
