Ljubljansko ogledalo: Otroci so se zbrali, da bi brali

Kje drugje naj bi mladi vzljubili knjige, če ne v rodni domačiji Valentina Vodnika, ki je zanje spisal prvo abecedo in slovnico za perve šole. Zato so v hiši branja, pisanja in pripovedovanja že tretjič zapored priredili brezplačno celodnevno rajanje s knjigami in besedami.

Osrednji dogodek in povod za enodnevni Otroški knjižni festival, ki se je odvil prejšnjo nedeljo, je bil sejem knjig oziroma spodbujanje bralne kulture (beri spodbujanje kupovanja knjig). Zato so se pod kostanjem ob domačiji okoli kamnite mize razvrstili založniki otroških slikanic in mladinskih knjig ter po stojnicah razprostrli svoje pisane zaloge. Da pa bi knjige, ki redko same po sebi vzbudijo pozornost mladih, prišle bolj do izraza, so v Vodnikovi domačiji organizirali pester spremljevalni program.

Dobre in slabe ideje

Ker se otroci radi zbujajo zelo zgodaj, je moral zgodaj vstati tudi Andrej Rozman Roza, da jim je že ob 10. uri povedal pravljico za dobro jutro o dečku Oskarju in njegovem rdečem balonu. Medtem so mladi filozofi v zgornji sobi premišljevali, kaj storiti z idejo. Da so ideje lahko dobre ali slabe, so se takoj strinjali z vodjo delavnice Janezom Ciperletom, potem ko so s skupnimi močmi prebrali knjigo Kobija Yamade Kaj storiš z idejo?. »Dobil sem idejo, da bi naredil letalo, in potem sva ga z očijem res sestavila,« je primer dobre ideje oznanil Marino. »Jaz pa sem dobil idejo, da bi splezal na plot, pa se je podrl,« je bil primer slabe ideje malega Jerneja. »Politiki imajo ponavadi veliko slabih idej,« se je razgovoril osemletni Gaber, a se tisti hip ni mogel spomniti dobrega primera. »No, če so se politiki spomnili ustanoviti šole, potem je bila to dobra ideja,« je modroval deček poleg njega. Da filozofki ne bi preveč zapadli v politiziranje, je poskrbel odrasli v sobi in jih usmeril h konstruktivnemu zaključku. S skupnimi močmi so dognali, da dobre ideje spreminjajo svet na bolje, slabe pa na slabše, zato je treba prej temeljito premisliti, ali je tisto, kar se ti mota po glavi, slaba ali dobra ideja, preden zamisel udejanjiš.

V galeriji so se zbrali likovno navdihnjeni otroci, nato pa risali črke in pisali slike. Če jih niso dovolj navdihnile stenske poslikave, sta jim David Krančan in Jurij Bobič natrosila še nekaj zgledov iz zgodovine in jim pokazala, kako je na primer svojo vizualno poezijo pisal Apollinaire. Nastala dela mladih likovnikov bi si zaslužila samostojno razstavo, po končanem ustvarjanju, ki je bilo pravi trening koncentracije in natančnosti, pa so otroci lahko zaplavali med modrimi baloni – po instalaciji ob aktualni razstavi Ne-bo Saše Vrabiča. To je tudi prva v seriji delavnic, s katerimi bosta mentorja razpredala rdečo nit med vizualno umetnostjo in literaturo.

Da je knjiga lepo darilo, posebno ob koncu šolskega leta, in je včasih fino, da si jo pozorno zavito človek podari kar sam sebi, je menila Tanja Radež, ki je otrokom pomagala v kupljene knjige pisati posvetila in jim jih nato še lično zavila. Popoldne je otroke obiskala ilustratorka Ančka Gošnik Godec in z mladimi bralci proslavila še svoj nedavni devetdeseti rojstni dan. Raper Jose je pospremil nastop nadobudnih klepalcev rim z OŠ Valentina Vodnika, za konec pa je na Vodnikovem odru nastopila še Severa. Z nedeljskim rajanjem se je redni otroški program v Vodnikovi domačiji čez počitnice poslovil. Novim literarnim dogodivščinam naproti bodo mladi spet lahko krenili septembra.