Papir servisu zavrnili okoljevarstveno soglasje

Ljubljana – Alpe Adria Green, Ribiška zveza Slovenije, Ribiška družina Vevče in pet stanovalcev, ki imajo status stranskih udeležencev, so dosegli veliko zmago. Agencija za okolje je namreč v ponovljenem postopku Papir servisu zavrnila izdajo okoljevarstvenega soglasja za zbiranje in sortiranje odpadkov v Vevčah na območju Tiskarne Set.

Iz obrazložitve zavrnilne odločbe lahko razberemo, da se je postopek za pridobitev okoljevarstvenega soglasja za ureditev sortirnice nenevarnih odpadkov z letno zmogljivostjo 48.750 ton, odstranitev več obstoječih in gradnjo novih nadstreškov na Vevški 52 do zavrnitve vlekel kar poldrugo leto. Vlogo, oddano 24. marca lani, so morali namreč zaradi nepopolnosti večkrat dopolnjevati, prav tako pa je Papir servis vmes spreminjal projekte za izdajo gradbenih dovoljenj za gradnjo novih ali rušitev obstoječih objektov, namestitev naprav in pritipoplavnih nasipov. Večkrat je bilo treba popravljati tudi poročilo o vplivih na okolje, ki bi jih imel nanj predviden reciklažni obrat.

Precejšnjo vlogo v omenjenem postopku so odigrali tudi zgoraj našteti stranski udeleženci, ki so na vse možne načine skušali preprečiti prihod Papir servisa v industrijsko območje sredi Vevč, ki je sicer že obremenjeno s Tiskarno Set in Papirnico Vevče. S svojimi argumenti, zakaj predelava odpadkov ni primerna, so ARSO skušali prepričati tako po pravni plati kot tudi z javnimi zborovanji oziroma množičnimi protesti pred vhodom v predvideni novi obrat.

Zavrnitveni razlogi

ARSO je v sicer obširni obrazložitvi med razlogi za zavrnitev okoljevarstvenega soglasja navedla le tri glavne razloge. Prvi je, da Papir servisu oziroma njegovemu pooblaščencu E-Net okolju kljub številnim pozivom naj predložita konkretne dokaze, ni uspelo prepričljivo zagovarjati svojih ukrepov glede emisij hrupa v delu stanovanjskega naselja, ki bi bil najbolj izpostavljen tovornemu prometu.

Agencija se je pri tem omejila le na odsek dovozne ceste, ki bi v obrat vodila med dvema večstanovanjskima objektoma na naslovih Vevška 48 in 50. Da bi dosegli še sprejemljivo raven hrupa, so investitorji predlagali, da bi med njima postavili dve prozorni protihrupni ograji, visoki 4,5 metra in dolgi kar 16 metrov. Med njima bi bil približno 4,5 metra širok koridor, po katerem bi vozili tovornjaki v obrat in iz njega izmenično. Četudi zdaj mimo obeh že leta vozijo tovornjaki v tamkajšnjo tiskarno in so predvsem prebivalci spodnjih etaž prisiljeni imeti zaprta okna zaradi njihovega hrupa in izpušnih plinov, pa ne stanovalci ne ARSO niso bili navdušeni nad omenjenima ograjama, kot omilitvenim ukrepom, ki bi raven hrupa omejil na zakonsko sprejemljivo raven. Prvi zato, ker bi bili ti na nekaterih mestih od fasad in oken oddaljeni le en meter in bi tisti, ki živijo v pritličju in prvem nadstropju, gledali neposredno vanjo. Agenciji pa ni bilo všeč, ker investitor ni predložil strokovnih dokazov, ki bi potrjevali njegove navedbe in na podlagi katerih bi lahko agencija preverila, ali bi ta omilitveni ukrep dejansko pripomogel k znižanju emisij hrupa zaradi prometa. Zbodla jo je tudi njegova izjava, da zaradi bližine stavb sicer ni možna postavitev protihrupne ograje in da ni mogoče spremeniti namembnosti stavb (obe sta stanovanjski), a da jo bo vseeno postavil. Ker ta izraža kontradiktornost navedb, se agenciji poraja dvom, ali je ukrep sploh izvedljiv. To še bolj, ker ni navedel oddaljenosti ograj od objektov, kakšne so njune tehnične lastnosti (izolativnost in debelina) in kakšna je ocena hrupa in vplivov na človekovo zdravje, vrednost njegovega premoženja ... Poleg tega je pozabil ta ukrep vključiti v popravljeno poročilo o vplivih na okolje.

Prometna študija

Tudi pri vplivih povečanega tovornega prometa na okolje, se v agenciji niso osredotočali na to, kaj bi pomenil povečan promet tovornih vozil (število lahkih vozil naj bi se povečalo z 224 na 298, težkih pa z 28 na 137) po najoptimalnejši različici, to je po Zaloški in Cesti 30. avgusta do Papir servisa in po Vevški, Poti heroja Trtnika in Litijski za tovornjake, ki bi vozili iz obrata. Za ARSO je bilo odločilno, da četrta različica dostopa do Papir servisa, ki naj bi potekala od Litijske do Zaloške, obstaja le na papirju in v mestnem prostorskem načrtu, ni pa v njem odcepa do obrata. Ker je ta razlčiica časovno neopredeljena, investitor pa ni predložil dokazov, da je taka cesta sploh izvedljiva in poseg sprejemljiv za okolje, so tudi to šteli za zavrnitveni razlog.

Protipoplavni ukrepi

Ker bi obrat stal na obvodnem zemljišču, ki ga je v preteklosti že poplavljalo, je ARSO zahteval, da mu Papir servis predloži vse protipoplavne ukrepe, s katerimi bi zaščitil obrat in okolico pred nezaželenimi izlivi onesnažene vode ob morebitnih poplavah. Ker ta ni predložil tehničnih ukrepov, kako bi takrat prečrpaval meteorno vodo, ujeto za protipoplavnimi zidovi, in kako bi preprečil, da ta ne bi skupaj z nepredelanimi odpadki onesnažila Ljubljanico in Staro vodo, jih tudi v tem primeru ni prepričal, da so sploh izvedljivi, kaj šele, da ob poplavah ne bi bilo škodljivih okoljskih posledic.

Odločba, ki so jo udeleženci v postopku prejeli pred nekaj dnevi, še ni pravnomočna, saj se Papir servis lahko pritoži na ministrstvo za okolje in prostor v 15 dneh od njene vročitve.