Park Tivoli bo odslej upravljala Snaga

Ljubljana – Koncesija za upravljanje krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ki je z 1,75 milijona obiskovalci na leto na drugem ali tretjem mestu v Sloveniji, bo z upravno odločbo podeljena javnemu podjetju Snaga. Mestni svet bo predlog sprejemal po hitrem postopku.

Čeprav je bilo v septembra sprejetem mestnem odloku o krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib zapisano, da bo koncesija za upravljanje parka podeljena pravni ali fizični osebi na podlagi javnega razpisa, kaže, da so se na občini odločili drugače.

Utemeljitev: večja kakovost in boljši nadzor

Koncesija za upravljanje parka je sicer ena od treh možnosti, predpisanih z zakonom o ohranjanju narave. Drugi dve sta, da zavarovano območje upravlja javni zavod ali pa neposredno ustanovitelj zavarovanega območja v okviru režijskega obrata. Kot piše v razlagi, so odlok o krajinskem parku sklenili spremeniti zaradi ugotovitve mestnega oddelka za varstvo okolja, da bi v primeru, da bi park upravljalo javno podjetje, ki deluje v javnem interesu, bila zagotovljena večja kakovost storitve in mogoč boljši nadzor, kot če bi koncesionarja izbrali na trgu. Poleg tega Snaga že izvaja javno gospodarsko službo na območju krajinskega parka in ga dobro pozna.

Predlagatelji zagotavljajo, da predlagane spremembe odloka temeljijo na določilih zakona o gospodarskih javnih službah, ki urejajo podeljevanje koncesij, pri čemer pa izbira koncesionarja brez javnega razpisa temelji tudi na določilih evropske direktive o koncesijah iz leta 2014, ki je v evropsko zakonodajo vpeljala tako imenovano doktrino »in house«, ki sicer ne spada v omenjeno direktivo, določa pa tri pogoje za obstoj takega razmerja. Kot pravijo pripravljavci sprememb odloka, so pri podelitvi koncesije Snagi z upravno odločbo izpolnjeni vsi trije pogoji. MOL kot koncendent obvladuje javno podjetje Snaga prek Javnega holdinga Ljubljana, v katerem ima občina 87,32-odstoten poslovni delež. Snaga za občino opravlja 80 odstotkov svoje dejavnosti, v javnem podjetju pa tudi ni udeležen zasebni kapital.

Registracija za upravljanje krajinskega parka

Snaga bo morala izpolnjevati pogoje, ki jih bo skladno z odlokom o tem krajinskem parku urejal koncesijski akt, ali jih res izpolnjuje, pa bo pred izdajo upravne odločbe preverila posebna komisija, v kateri sodeluje tudi predstavnik zavoda za varstvo narave (ZRSVN). Snaga mora med drugim poleg splošnih pogojev za pridobitev koncesije imeti pridobljeno registracijo za upravljanje krajinskega parka. Kadrovsko in organizacijsko mora biti usposobljena za opravljanje te dejavnosti in imeti ustrezno opremo. V postopku podelitve koncesije mora predložiti naravovarstveno idejno zasnovo izvajanja koncesije, predvsem o razvojnih usmeritvah in načinu izvajanja ter upravljanja parka.

Nova delovna mesta

Koncesionar bo v skladu z določili mestnega odloka in koncesijskega akta moral za upravljanje zagotoviti samostojno organizacijsko enoto, ki jo bo vodil strokovni vodja. Za uspešno pridobivanje sredstev iz mednarodnih programov pomoči, skladov in ustanov bo treba zaposliti naravovarstvenega strokovnjaka z ustreznimi referencami, povezanimi s prijavami in pridobivanjem sredstev na mednarodnih razpisih. Za uspešno upravljanje so potrebni vsaj še dva strokovnjaka s področja biologije, gozdarstva ali krajinske arhitekture ter dva naravovarstvena nadzornika. Izvajanje varstvenih režimov in odloka bo namreč precej odvisno od nadzora na terenu. Nadzornika naj bi bila hkrati tudi vodnika, izvajala naj bi izobraževalne dejavnosti ter sodelovala z lastniki zemljišč v parku.

Drugih sprememb akt ne prinaša. V že sprejetem odloku je določeno, da mora upravljavec krajinskega parka mestnemu svetu najpozneje v dveh letih po podelitvi koncesije v sprejem predložiti načrt upravljanja. V letu dni od uveljavitve tega odloka mora pristojni organ v sodelovanju z zavodom za varstvo narave pripraviti začasne upravljavske smernice, ki veljajo do sprejetja prvega načrta upravljanja oziroma največ pet let. Do uveljavitve prvega načrta upravljanja pa se določijo začasne upravljavske smernice z vnaprejšnjim soglasjem ZRSVN.

Akt še določa, da upravljavec finančna sredstva za upravljanje pridobiva iz ljubljanskega mestnega proračuna, z dotacijami, donacijami in vstopnino, s sredstvi, pridobljenimi z upravljanjem nepremičnin v lasti ustanovitelja, s pridobivanjem sredstev iz sofinanciranja programov in projektov, ki so v skladu s cilji krajinskega parka, iz sredstev lokalnih, državnih, evropskih in mednarodnih skladov, ustanov in drugih organizacij. Finančna sredstva lahko pridobiva tudi s prihodki od prodaje blaga in storitev, ki jih opravlja, ter iz drugih virov.

Zelene površine posebnega pomena

Območje Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba je bilo za krajinski park razglašeno že leta 1984. Vendar je to 459 hektarov veliko območje, ki ga večina obiskovalcev obišče zaradi oddiha, rekreacije in sprostitve v naravi, zato ima poseben pomen med zelenimi površinami v Ljubljani, še brez upravljavca. Na občini pravijo, da zato, ker do septembrskega sprejetja novega odloka prejšnji ni urejal upravljanja krajinskega parka.

Za upravljanje krajinskega parka Tivoli bo v mestnem proračunu odprta nova postavka šele prihodnje leto. V prvem letu je okvirni strošek za zagon upravljanja ocenjen na pol milijona evrov, za stroške in financiranje naravovarstvenih nalog upravljavca, ki izhajajo iz zakona o ohranjanju narave in mestnega odloka.