Tiskane izdaje
Ljubljana – Čeprav se bodo letos občutno povečale zmogljivosti v javnih parkirnih hišah v središču mesta, javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice načrtuje minimalno rast obsega parkiranja v njih. Število uporabnikov se zmanjšuje že od leta 2012. Kot kaže poslovni načrt, upravljanje javnih parkirišč podjetju celo prinaša izgubo.
Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice (LPT) tudi letos načrtuje poslovanje z dobičkom. Toda podrobnejši pogled v poslovni načrt podjetja pokaže, da so nekatere gospodarske javne službe, ki jih LPT opravlja, zelo donosne, druge, kot je skrb za javna parkirišča, pa od lani prinašajo celo izgubo.
LPT kot gospodarsko javno službo opravlja urejanje in čiščenje javnih tržnic (osrednje ter tržnic Moste, Bežigrad, Koseze in Žale), urejanje in čiščenje javnih parkirnih površin (javna parkirišča, parkirni hiši Kozolec in Kongresni trg, parkirišča P+R, parkirišča za tovorna vozila in površine v območjih časovno omejenega parkiranja), vzdrževanje občinskih cest (prometne signalizacije, opreme in oznak ...), kot izbirno gospodarsko javno službo pa upravlja pristanišče na Špici in vstopno-izstopna mesta.
Parkirni hiši: dobra desetina manj uporabnikov
Že večkrat smo pisali, da se vse od prvega leta delovanja parkirne hiše pod Kongresnim trgom (odprli so jo sredi leta 2011) število uporabnikov obeh mestnih parkirnih hiš v središču Ljubljane zmanjšuje. Glede na ocene za preteklo leto je v obdobju 2012–2016 upadlo za kar 13 odstotkov. Lani je tudi prvič zdrsnilo pod mejo 500.000 parkiranih vozil.
Za letos znova načrtujejo rast – v primerjavi z letom 2015 naj bi število vozil v obeh parkirnih hišah naraslo za dober odstotek, v primerjavi z lani pa za nekaj več kot sedem odstotkov. Toda to je precej malo, saj se bodo parkirne zmogljivosti z dokončanjem druge faze garažne hiše Kozolec in dodatnimi 249 parkirnimi prostori povečale za četrtino. Trenutno lahko v Kozolcu in pod Kongresnim trgom parkira 968 vozil (248 v Kozolcu in 720 pod Kongresnim trgom), od marca, ko naj bi bil Kozolec II končan, pa bo prostora za skupno 1217 vozil.
Darja Pungerčar, v LPT vodja sektorja parkirišč, pravi, da se je lani v primerjavi z letom prej povečalo število uporabnikov garaže Kozolec, zmanjšalo pa število vozil pod Kongresnim trgom. Kot navajajo v poslovnem načrtu, je povečanje zasedenosti garažne hiše Kozolec tudi posledica sprememb prometne ureditve v Kersnikovi ulici oziroma zmanjšanja števila parkirnih mest ob cestišču, zaradi česar so stanovalcem ponudili abonentsko parkiranje v garaži.
Podpora garaži pod tržnico
Število uporabnikov garaže pod Kongresnim trgom se je lani zmanjšalo za približno pet odstotkov glede na leto 2015, kot navaja Pungerčarjeva, so upad zaznali predvsem v poletnih mesecih. Vendar večletni trend padanja števila uporabnikov mestnih parkirnih hiš, kot kaže, ni razlog za dodaten premislek o smiselnosti gradnje nove garaže v središču mesta.
»Menimo, da je garažna hiša pod osrednjo tržnico potrebna, tako za prodajalce in obiskovalce tržnice kot za okoliške stanovalce. Z ureditvijo parkiranja v garaži se bodo sprostile zunanje površine, ki bodo namenjene pešcem,« so v podpori več kot 30 milijonov evrov vrednemu projektu odločni tudi v javnem podjetju.
Tržnice z dobičkom, parkirišča z izgubo
Opozoriti pa velja še na drugi vidik gospodarske javne službe upravljanja in čiščenja parkirišč. Z njo LPT ustvari skoraj polovico prihodkov, a od lani prinaša izgubo: po oceni za lani so pridelali skoraj 200 tisočakov minusa, za letos predvidevajo nekaj manj kot 120 tisočakov izgube.
Po drugi strani načrtujejo, da bodo z urejanjem tržnic imeli dobrih 200 tisočakov dobička, z vzdrževanjem občinskih cest 300 tisočakov izgube, s pristaniščem in vstopno-izstopnimi mesti minimalen dobiček ter več kot 270 tisoč evrov dobička z drugimi dejavnostmi.
Na vprašanje, kaj so razlogi za negativno poslovanje, Darja Pungerčar odgovarja, da so v oceni poslovanja za leto 2016 upoštevali stroške prilagoditev naprav (avtomatskih blagajn in parkomatov) zahtevam davčnega potrjevanja računov: »Potrebna je bila tako programska kot strojna prilagoditev oziroma zamenjava nekaterih delov, ki so vplivali na pravilno obliko izdanih računov in njihovo potrjevanje na finančni upravi. Ker so parkomati avtonomne naprave, ki nimajo internetne povezave, je bila ta nadgradnja nekoliko zahtevnejša in dražja.«
Poleg tega sta razlog za slabši poslovni izid tudi prevzem dveh novih parkirišč P+R (Dolgi most in Barje) v upravljanje in izračun nadomestila za njihov poslovni najem. »Ker imajo parkirišča večjo vrednost, je bilo tudi nadomestilo izračunano višje.
Cena parkiranja na parkiriščih P+R pa je nizka, 1,2 evra, uporabnik pa ob tem pridobi še pravico do dveh voženj z mestnim avtobusom. Tovrstna parkirišča se urejajo v sklopu trajnostne mobilnosti kot enega od osrednjih razvojnih ciljev Ljubljanske urbane regije z namenom zmanjšanja števila vozil v mestnem središču,« pojasnjuje Pungerčarjeva.
»Podražitev pristojnost MOL«
Na vprašanje, ali v zvezi z negativnim poslovanjem parkirišč načrtujejo kakšne ukrepe in ali bodo na primer predlagali povišanje parkirnine (ne le na parkiriščih P+R, temveč tudi na drugih območjih parkiranja), pa odgovarja, da je »podražitev parkirnin v pristojnosti MOL«.
