Partnerstvo Šmartinska že dve leti zamrznjeno

Ljubljana – Projekt Partnerstvo Šmartinska, ki obsega 228 hektarov veliko območje in je največji urbanistični načrt v državi, je po spodbudnem začetku povsem zastal. Namesto novogradenj nas na posamezne načrtovane projekte spominjajo le ograjena zemljišča in gradbene jame.

Med zadnjimi uresničenimi projekti sta tako le hotel Plaza in Kristalna palača v BTC (oba odprta že skoraj dve leti), povsod drugod pa so tako občina kot zasebni lastniki zemljišč povsem ustavili svoje investicijske namere.

MOL se je tako ustavila pri dokončanju 850 tisoč evrov vrednega projekta ureditve Šmartinskega parka. V celoti je izvedla le prvo etapo (odpravila vrtičkarje, nasula nekaj odpadne zemljine iz Stožic, poskrbela za zatravitev, posadila nekaj dreves, uredila sprehajalne poti in postavila klopi), ki je na opisni tabli ovrednotena z 200 tisočaki.

Po letu 2011 je občina pri Žalah le asfaltirala plačljivo parkirišče, v parku pa še ni sicer načrtovanih vodnih motivov, manjše okrepčevalnice pri bencinski črpalki na Šmartinski cesti in niti enega od predvidenih športnih igrišč.

Na papirju je ostalo tudi parkirišče P+R med Žitom in avtocestno obvoznico vzhodno od križišča Šmartinske ceste in Clevelandske ulice za dnevne migrante. To rešitev so konec predlanskega leta predlagali stanovalci blokov v Novih Jaršah in tamkajšnja četrtna skupnost Jarše, ker »vozači« iz primestja zasedajo parkirišča pred bloki.

Kompleks Šmartinka

Čeprav smo predlanskega februarja zapisali, da se podjetje Sava IP po šestih letih od prve napovedi končno le pripravlja na uresničitev projekta stanovanjskega in poslovnega kompleksa Šmartinka med Šmartinsko cesto, Flajšmanovo in Pokopališko ulico, pa se zdaj vidi, da je bila napoved preoptimistična.

Takrat so nekaj tisoč kvadratnih metrov veliko parcelo ogradili in odstranili nasip z odvečno zemljo, gradbenimi odpadki in japonskim dresnikom. To so morali storiti zaradi zahteve inšpektorjev in podaljšanja gradbenega dovoljenja, ki bi sicer propadlo. V načrtu so imeli gradnjo treh poslovno-stanovanjskih objektov po projektu biroja Bevk-Perović arhitekti. V Šmartinki so predvideli 123 stanovanj različnih velikosti, na vogalu Šmartinske in Flajšmanove naj bi bilo še malo manj kot 2000 kvadratnih metrov pisarn (zadnjim bi bil namenjen del prostorov v prvem nadstropju ob Flajšmanovi ulici, ob Šmartinski cesti pa so bili predvideni lokali za različne dejavnosti). Naselje naj bi tvorili dva objekta s petimi nadstropji in dvema terasnima etažama ter blokovska vila s tremi nadstropji in dvema terasnima etažama, vrednost projekta je bila ocenjena na 20 milijonov evrov.

Namesto stanovanj reklame

Šmartinko naj bi začeli graditi v letu 2012, a se je zgodilo zgolj to, da je Savo IP prevzela Zavarovalnica Triglav. Do danes so plastično gradbeno ograjo le zamenjali s kovinsko in nanjo vzdolž Šmartinske ter Flajšmanove in Pokopališke pritrdili več velikih oglasnih panojev. Na njih pa hčerinska družba Triglav nepremičnine ne reklamira projekta Šmartinka, temveč vabi ljudi k nakupu neprodanih stanovanj v bližnji soseski Modri kvadrat in hiše v kamniškem naselju Perovo. Da skorajšnje gradnje ni pričakovati, bi lahko sklepali tudi po tem, da je z vhoda na ograjeno parcelo izginila gradbiščna tabla s podatki o investitorjih in gradbenem dovoljenju.

Prestižna soseska ob Kavčičevi na čakanju

Podjetje S. T. Hammer, ki je konec leta 2009 skupaj z občino in zbornico za arhitekturo in prostor objavilo arhitekturni natečaj za več objektov med Bavdkovo, Kavčičevo in Tovarniško ulico, še dolgo ne bo odstranilo nekdanjega obrata SCT Strojegradnja, kjer naj bi zrasla prestižna stanovanjska soseska K 66 z ogromnim parkom in večnamenskim odprtim prostorom. Aleš Musar, eden od direktorjev tega podjetja, nam je nedavno priznal, da zaradi gospodarske krize projekt za zdaj ni izvedljiv in da bo obrat tam ostal še naprej. Na 27.000 kvadratnih metrov velikem območju naj bi stal kompleks s 36.000 kvadratnih metrov površin, ki naj bi ga na južnem in zahodnem robu od niza starih stanovanjskih objektov v Bavdkovi ulici sicer ločil gost drevored. Na severovzhodnem delu pa bi te delno zakrival in hkrati ščitil osrednji park vzdolž Kavčičeve ulice.

Sava IP pa je v drugem delu stare industrijske cone Zelena jama na približno 30.000 kvadratnih metrov velikem zemljišču kemijske industrije Teol nameravala zgraditi več stanovanjsko-poslovnih objektov s skupaj 45.000 kvadratnih metrov bruto etažnih površin. A je tudi ta projekt le na zalogi in daleč od začetka gradnje.

Nedokončana gradnja

V začelju stanovanjskega bloka Zelena jama, v katerem ima občina 126 stanovanj, že dolgo zeva orjaška gradbena jama, kjer so na nekdanjih zemljiščih SCT načrtovali gradnjo večjega stanovanjskega bloka. Žal je ogromna parcela med Šmartinsko, Rožičevo, Kavčičevo in Pokopališko zgolj ograjena, gradbena dela pa so se zaradi stečaja SCT ustavila pri gradnji dveh podzemnih kleti. Ljubljanski stanovanjski sklad je sicer konec decembra objavil razpis za izvedbo sanacije podzemne garaže v že zgrajeni soseski Zelena jama zaradi nevodotesnosti, a je postopek ustavil in bo razpis v kratkem ponovil (dela bodo plačana iz unovčene bančne garancije izvajalca del SCT – Stanovanjski inženiring, ki ugotovljenih napak v garancijskem roku ni odpravil).

Ovira – stečaji gradbincev

Nepozidano in v naravi neugledno makadamsko parkirišče ostaja tudi zemljišče med stanovanjskima blokoma Zelena jama in Atrium (z 289 stanovanji) ob Šmartinski cesti. Tudi to je bilo še leta 2011 v lasti SCT (v stečaju).

Zaradi stečaja Kraškega zidarja ob Pokopališki ulici najbrž nikoli ne bodo zgradili še dveh istovrstnih blokov, kakršna je ta investitor zgradil v križišču s Kavčičevo. Zdajšnji začasni park ob Flajšmanovi pa bo najverjetneje še dolgo ostal park in ga ne bodo pozidali, četudi bi ga lahko.

Nič novega ni slišati niti v zvezi z nadomestnimi gradnjami ali preureditvami objektov, ki bi jih lahko izvedla podjetja Žito, Droga-Kolinska, MNP nepremičninski projekti (oziroma Ceeref Igorja Laha) in Velana. Jasno je le, da so načrti za selitev proizvodnje Velane, Kolinske, Emone in Žita (zadnje podjetje ima kar 9,8 hektara zemlje) možni, a zaradi majhnega števila potencialnih kupcev izpraznjenih zemljišč z dragimi objekti malo verjetni.

Triglav čaka tudi v BTC

Na severozahodnem delu BTC Zavarovalnica Triglav kot lastnica 85.000 kvadratnih metrov velikega zemljišča nekdanjega podjetja Gradis IPGI prav tako ni začela svojega drugega veleprojekta. Poskrbela je le za odstranitev nekdanjega Gradisovega obrata (železokrivnice) in njegovih skladišč. Tam je velik del izpraznjene parcele urejen kot začasno parkirišče ali prireditveni prostor in čaka, da bo nekoč v prihodnosti postal gradbišče za več poslovno-stanovanjskih objektov (dovoljeno je zgraditi celo šest stolpnic, visokih do sto metrov).