Pasji park v Kosezah všeč mamam, staroselci protestirajo

Ljubljana – Velik del zelenice med koseškimi terasastimi bloki v Ulici bratov Učakar in pomožnim igriščem Ilirije, ki je bil prej odprt javni prostor, je po novem ograjen. Občina je tam namreč na več kot 1200 kvadratnih metrih uredila pasji park. Del stanovalcev z majhnimi otroki potezo MOL podpira, ljubitelji psov pa zelo različno, odvisno predvsem od navad.

Med tistimi, ki jih je ograjevanje do zdaj odprtega travnika najbolj zmotilo, je tudi stanovalec z Ulice bratov Učakar 10. V protestnem pismu, ki ga je s podpisi več enako mislečih poslal mestni upravi, je zapisal, da je zgrožen in ogorčen nad tem, da so se na njihovi zelenici iznenada pojavili komunalni delavci KPL kot »padalci ameriške vojske« in brez vnaprejšnjega občinskega obvestila začeli postavljati količke. Sprašuje se, komu je prišlo na misel, da tam zgradi »skrpucalo«, ne da bi se prej posvetoval vsaj s stanovalci najbližjih blokov. Nad tako ignoranco arhitektov in sploh nad nosilcem te ideje so zgroženi vsi, je še dodal.

Podpisniki, ki v tej veliki koseški soseski živijo že 40 let, so zatrdili, da so tako lastniki psov kot drugi sprehajalci na opisani zelenici lepo sobivali, saj so se prvi navadili pobirati iztrebke svojih štirinožcev in težav ni bilo. Poleg tega čez zelenico vodi pot, ki jo Kosežani množično uporabljajo. Bližnjico med bloki jim je zdaj presekala žična ograda, zato se jezijo nad »ignorantskim arhitektom«. Če bi prišel na ogled, bi jo videl in je s svojim dejanjem ne bi uničil. Po njihovem bi bilo smiselneje potko razširiti in jo tlakovati, ne pa jo presekati na pol in narediti neuporabno. Sprašujejo se še, ali bi snovalec tega »pesjaka« ravnal enako, če bi živel tam.

Preblizu blokov?

Zmotila jih je tudi postavitev ograde. Po njihovem je daljša stranica postavljena preblizu stanovanjskim blokom, pri čemer načrtovalec ni niti malo mislil na ljudi, ki živijo v njih. Trdijo, da bodo psi in ljudje v ogradi povzročali zgoščeni hrup (pasje lajanje, glasni ukazi psom, glasno medsebojno govorjenje lastnikov), ki bo odmeval ob fasadah blokov ob ogradi.

Zato predlagajo, naj ogrado in klopi umaknejo čim bolj stran od blokov, proti vzhodu oziroma proti nogometnemu igrišču Ilirije, saj da je tam še vedno dovolj prostora za to. Četudi gre za parcelo v lasti občine, so prepričani, da bi se morala mestna oblast z najbližjimi sosedi pred postavitvijo ograde posvetovati, saj bodo ti prisiljeni vsak dan poslušati hrup iz pasjega parka. Še več, trdijo, da ograde sploh ne potrebujejo in da je to še ena zgrešena mestna naložba. Prepričani so, da bi morala občina pasjo ogrado premakniti na bolj osamljeno lokacijo v Kosezah, kjer bo manj moteča.

Ob včerajšnjem ogledu smo ugotovili, da so žična ograja s klopmi za posedanje, koški za pasje iztrebke in stojala z vrečkami že postavljeni, zato je malo verjetno, da bi MOL upoštevala stanovalce in ograjo prestavila proti pomožnemu nogometnemu igrišču.

Odzivi ljudi

Sprehajalci psov se na ograjen prostor odzivajo zelo različno: medtem ko nekateri pravijo, da so bolj privrženci svobodnih sprehodov po širši okolici in da se jim tak način preživljanja časa s svojimi ljubljenčki zdi preveč statičen in omejen, saj jim ne omogoča intenzivnejše rekreacije, jih je kar nekaj opozorilo, da svojih malih kužkov ne bi spuščali v ogrado, kjer bi bili skupaj z velikimi psi, še zlasti nevarnejših pasem. Poleg tega se zdaj bojijo, da jih bodo začeli preganjati z drugih zelenic, češ tam imate svoj namenski prostor.

Malo starejšim sprehajalcem psov in tistim, ki svojih štirinožcev ne upajo spustiti z vrvice, da ne bi preganjali drugih živali, se ograda zdi dobra rešitev. Podobno je razmišljala tudi večina mam z majhnimi otroki. Menile so, da je v tej soseski psov preveč, in poudarile, da jih je dostikrat strah, saj precej lastnikov svojih ljubljenčkov nima na povodcu, temveč jim dovolijo, da prosto tekajo naokrog. Nekatere so nas opozorile, da je blizu vrtec in da je prav, da se vzpostavi red in da se psom omeji prostor za svobodno gibanje. Dejstvo je namreč, da vsi lastniki psov, ki prihajajo od vsepovsod, (še) ne pobirajo iztrebkov. Zato marsikateri starši otrokom ne dovolijo, da bi se igrali po onesnaženih zelenicah, temveč hodijo z njimi v ograjene športne parke, tudi na bližnje pomožno nogometno igrišče, oziroma tja, kjer psov ni toliko.

Ograjevanje prostora

Tomaž Ogrin, nekdanji mestni svetnik Zelenih, je ob postavljanju pasjega parka opozoril, da je v tej soseski veliko hrupa že zaradi bližnjih igrišč in šotorov, vendar doslej ni bila uspešna še nobena pritožba. Glede na dejstvo, da je naselje Koseški terasasti bloki, delo arhitekta dr. Viktorja Pusta, po novem zaščitena kulturna dediščina, meni, da bi morali vse posege načrtovati in izvajati previdno in z občutkom. Pravi, da ne ve, ali zelenica sodi v to dediščino kot odprt prostor brez dejavnosti, je pa zanj ograjevanje že samo po sebi urbanistično moteče, čeprav ni urbanist. Tak kolos, kot je naselje Koseze, mora po njegovem imeti neko prosto površino, saj to ni asfaltni center mesta, temveč prehod v podeželje.

Prepričan je, da imajo ljudje, ki tam bivajo, pravico presojati, česa nočejo na novo zraven, in da v primerih, ko gre za novo, vsiljeno dejavnost, ne moremo reči »le čevlje sodi naj kopitar«. Včasih je bilo po Ogrinovem mnenju veliko več demokracije in bi o tem odločala krajevna skupnost Koseze. Osebno bi pustil travnik takega, kot je, vključno z bližnjico. »A vsak bi rad na svoje – slovenska navada, ne vem, kdo bi za to zelenico toliko zlobiral pri županu,« je dejal Ogrin, ki pravi, da imajo ljubitelji psov vadišča v bližini; na Brdu ga ima Kinološko društvo Ljubljana, v bližini mostu čez avtocesto na Brdo pa je velik prostor na travniku.