Tiskane izdaje
Ljubljana – Pred petimi leti sta s prvima tekmama zaživela največja športna objekta v državi. Kompleks po zaustavitvi del na trgovskem centru leta 2011 ostaja nedokončan, za javnim delom pa je najslabše leto do zdaj. Postajajo Stožice jama brez dna za občinski denar?
Podatki, ki smo jih pridobili od javnega zavoda Šport Ljubljana, edino spodbudno statistiko, kažejo, ko gre za število dogodkov v dvorani. Teh je bilo vsako leto več in tudi letošnje prvo polletje kaže, da bi lahko dosegli nov rekord. A številke so tudi za površne poznavalce dogajanja v Stožicah presenetljive – v stožiški dvorani, ki sprejme dobrih 12 .000 obiskovalcev se glede na to statistiko nekaj dogaja skoraj vsak drugi dan. Kateri so ti dogodki, ki v javnosti ni mogoče zaslediti niti jih ni na spletni strani Centra Stožice?
Živa Kasagić, vodja za stike z javnostjo v Športu Ljubljana, je pojasnila, da v statistiki upoštevajo vse dogodke, tudi tekme mlajših ekip in dogodke, ki niso namenjeni širši javnosti. Gre za tekme mladincev in ekip U11, U13, U15, U17, ki se praviloma igrajo v ogrevalni dvorani, obiščejo pa jih predvsem starši otrok, tako da se na njih običajno zbere med deset in sto gledalcev. Zaradi tega je statistika, kar zadeva dogodke in zasedenost, precej dobra (letos pomenijo veliko več kot polovico vseh dogodkov), a to gotovo niso tekme, za katere bi gradili in potrebovali objekte, kot sta stožiška. Hkrati tudi znižujejo povprečni obisk v dvorani, kjer pa letos še ni bilo razprodanega dogodka: največji obisk je bil na koncertu Dina Merlina (7000), med športnimi dogodki pa na košarkarski tekmi med Olimpijo in münchenskim Bayernom (5700 gledalcev). Za primerjavo z dvoranama v Zagrebu in Beogradu, prikazano v grafiki, smo tako upoštevali le dogodke, namenjene širši javnosti, ki so oglaševani na spletni strani Stožic.
Trženje imena:
Tatjana Polajnar, direktorica Športa Ljubljana, pojasnjuje, da je obrat v razmerju med tržnimi in javnimi sredstvi delno posledica sprememb v financiranju letnega programa športa (prej so občinska sredstva v proračun zavoda prihajala prek športnih klubov in so se beležila med prihodki iz poslovanja, zdaj pa neposredno iz mestnega proračuna), dodatne vzroke za slabo poslovanje vidi v gospodarski krizi in neuspehih športnih klubov. »Na uspehe naših športnih klubov skoraj ne moremo vplivati. Trudimo se, da imajo športniki kar najboljše pogoje. Ko bodo spet tu uspehi, bodo tudi Stožice polne,« pravi Polajnarjeva, ki je prepričana, da se bo trend prej ali slej obrnil. Poudarja, da se »tak objekt ne pokriva sam« in da je bilo že v investicijskem elaboratu predvideno, da se bo del vedno financiral iz sredstev lokalne skupnosti in da je pomembno, »da taka objekta imamo, sicer ne bi mogli gostiti eurobasketa, nogometašev Chelseaja ...« Hkrati napoveduje, »da bo po trenutnih ocenah rezultat leta 2015 precej boljši«.
Pri tem je treba spomniti še na namere vodstva občine in zavoda po prodaji imeni obeh objektov. Leta 2011 je Petrol ponudil, da bi za poimenovanje dvorane plačeval po 200.000 na leto, a so na občini ponudbo zavrnili, ker naj bi bila prenizka. Lani so iz trženja v Stožicah zaslužili vsega 64.000. Polajnarjeva, ki je funkcijo prevzela leta 2012, na vprašanje, ali se jim danes kaj kolca po tej ponudbi, odgovarja, da bi bila sredstva gotovo dobrodošla in še vedno napoveduje, da bodo razpis za sponzorja ponovili. Kdaj, še ne ve.
Fantomski rešitelji
Kljub vsemu stožiška objekta obratujeta, v nasprotju s trgovskim delom, ki je bil ena od predpostavk za gradnjo dvorane in stadiona. Ta se v zadnjih letih ni premaknil niti za ped, nedokončana gmota betona sameva in propada, terjatve zasebnega partnerja Grepa so na slabi banki. V medijih se vsakih nekaj mesecev pojavi domnevni rešitelj Stožic, a zadeva hitro potihne. Zadnja taka informacija se je pred kratkim pojavila v zvezi z Izetom Rastoderjem, za katerega je Požareport poročal, da naj bi na DUTB oddal ponudbo za odkup terjatev Grepa. V DUTB informacije ne komentirajo in pravijo, da je postopek odprt. Rastoder za pojasnila ni bil dosegljiv, je pa za Finance dejal, da o tem ne ve nič, ni pa izključil možnosti za morebitna vlaganja v Stožice v prihodnosti.
Občina bo gradila
Kljub tem navedbam na občini del nedokončanega projekta nameravajo izvesti sami. V letošnjem proračunu so zagotovili sredstva za »ogrevalna vadbena nogometna igrišča v Stožicah«. Grep poleg zunanjega parka, dodatnih parkirnih prostorov in vhodov v garažno hišo ni uredil niti dodatnega nogometnega igrišča, ki je bilo prav tako del pogodbe z MOL. Zdaj občina, kot so pojasnili na oddelku za šport, načrtuje ureditev kar dveh vadbenih igrišč z naravno travo in garderobnim paviljonom (med Štajersko vpadnico in trgovskim delom). Za letos napovedujejo izdelavo projektov in začetek pripravljalnih del, koliko jih bo to stalo, pa ne razkrivajo. Na vprašanje, zakaj so se odločili, da prevzamejo to obveznost zasebnega partnerja, odgovarjajo, da »območje dveh novih vadbenih nogometnih igrišč ni predmet javno-zasebnega partnerstva«, saj da bi Grep dodatno igrišče moral zgraditi v okviru parka na strehi nakupovalnega centra. Občina bo torej prevzela obveznost Grepa, a jo bo izvedla na drugi mikrolokaciji.
Dve zadevi na sodišču,
Drugi paket ovadb je bil vložen marca lani in so se nanašale na sporno pogodbo med Energetiko in Grepom ter na znane finančne transakcije in asignacije, s katerimi naj bi, kot sumijo preiskovalci, denar potoval od Grepa do županovega računa. Med ovadenimi so se spet znašli župan, direktorja Grepa Ogrin in Sraka ter še Hrvoje Drašković in županov sin Damijan Janković. Kot pravijo na specializiranem državnem tožilstvu, so maja letos vložili zahtevo za preiskavo zaradi kaznivih dejanj zlorabe položaja in pranja denarja. Sodišče o njej še ni odločilo. Ovadbe zaradi spornega financiranja Stožic z evropskimi sredstvi, kjer naj bi bil med ovadenimi tudi nekdanji minister Igor Lukšič, pa so bile vložene na začetku letošnjega leta. Tožilstvo v tej zadevi še ni odločilo.
