Peticija za pokritje bazena Kolezija

Z majhnim vložkom bi bila lahko 13-milijonska investicija uporabna vse leto, ne le pet mesecev.

tor, 12.09.2017, 09:00

Prihodnji teden manj plavanja

Do nedelje je Kolezija odprta še ves dan, trenutno pa ponujajo možnost dvournega plavanja za šest evrov (vstopnina je sicer devet evrov ob delavnikih, enajst konec tedna oziroma dva evra manj za vstop po 16. uri). Od ponedeljka bo bazen odprt med tednom od 6. do 10. ter od 16. do 20. ure (ob petkih do 21. ure), konec tedna pa med 12. in 20. uro. Predvidoma 15. oktobra ga bodo zaprli.

Ljubljana – Gneča in pomanjkanje plavalnih objektov v glavnem mestu ne mučita samo plavalnih klubov, profesionalnih plavalcev, mladih plavalcev, ki bi to radi še postali, in njihovih staršev, pač pa tudi rekreativce. Na Koleziji tako zbirajo podpise za pokritje bazena.

Prenova bazena Kolezija, ki je na novo zaživel pred dvema letoma, je bila ena večjih investicij v športne objekte v Ljubljani v zadnjem času. Občina se je s prenovo znebila ene od mestnih sramot. Toda po dveh letih tako v plavalnih klubih kot rekreativni plavalci vse glasneje ugotavljajo, da naložba, ki je mestni proračun olajšala za 13 milijonov evrov (strošek, za kakršnega marsikje zgradijo že pokriti olimpijski bazen), ni bistveno pripomogla k izboljšanju razmer za plavanje v glavnem mestu. Razširila je le poletno kopalno ponudbo.

Elitna družba

»Kolezija ni bila zgrajena za nas, ampak za elitno ljubljansko družbo,« se je eden od naših sogovornikov iz ljubljanskih plavalnih klubov obregnil ob izkoriščenost bazena in razmeroma visoke cene kopanja, ki razburjajo tudi nekatere meščane (poletno kopanje na dunajskih mestnih bazenih je na primer pol cenejše kot kopanje ob koncu tedna na Koleziji). Kot pravi, je to »bazen z najboljšo opremo za tekmovanja v Sloveniji«, vendar se tam skoraj ne trenira in le redko tekmuje, saj so najemni pogoji za večino klubov nedosegljivi.

To potrjujejo tudi podatki MOL, ki plavalnim klubom v okviru letnega programa športa sofinancira dobrih 36.000 ur plavanja (lani je po ocenah to zneslo 770 tisoč evrov). Od tega so lani po evidenci oddelka za šport opravili le 394 ur na Koleziji (vse druge pa v Tivoliju in na Kodeljevem), kar pomeni zgolj odstotek vseh ur. Letos so število ur na Koleziji povečali na 1812, a to je še vedno manj kot pet odstotkov vseh sofinanciranih ur. Po podatkih javnega zavoda Šport Ljubljana so bila v preteklih dveh letih na Koleziji izvedena tri tekmovanja, dve lani in eno letos, vsa v sklopu letnega programa športa v organizaciji PK Ilirija. Kot pravijo, najem objekta stane 300 evrov na uro.


Nad izkoriščenostjo nove Kolezije niso razočarani le profesionalci, ampak tudi rekreativni plavalci.

Savna le nekaj tednov na leto

Nad izkoriščenostjo nove Kolezije niso razočarani le profesionalci, ampak tudi rekreativni plavalci. Na recepciji bazena tako od konca avgusta zbirajo podpise za »odprtje bazena Kolezija v zimskih mesecih oziroma za pokriti bazen Kolezija«. Prvopodpisana Veronika Šarec je pojasnila, da si želijo, da bi tudi na Koleziji postavili balon in tako omogočili plavanje in izkoriščenost prenovljenega bazena vse leto. Kot poudarja, je plavanje eden najbolj zdravih načinov rekreacije, toda zaradi pomanjkanja plavalnih objektov v Ljubljani je gneča pogosto neznosna, saj na posamezni progi včasih plava celo po 15 ljudi. Gneča je nekoliko manjša zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, a za odrasle s službo in družino so to precej manj ugodne ure za rekreacijo.

Prav tako je marsikoga neprijetno presenetilo, da vseh sedem mesecev (letos so bazen odprli sredi maja, predvidoma pa bo odprt do sredine oktobra), ko je zunanji bazen zaprt, ne deluje niti savna. Ta namreč večini prija šele, ko se poletno vreme poslovi, tako da je na Koleziji dejansko izkoriščena le nekaj tednov na leto. Pri Športu Ljubljana pravijo, da je »pozimi zaprta predvsem iz ekonomskih razlogov (ima precej majhno kapaciteto, stroški obratovanja v zimskem času pa so precejšnji – obratovanje objekta, recepcija, ogrevanje, čiščenje ...)«. Pojasnjujejo, da analizirajo možnost vnaprejšnjega zakupa za zaključene skupine in le v tem primeru bo savna na Koleziji letošnjo zimo obratovala.

Podpisniki peticije sicer menijo, da bi v primeru pokritja bazena Šport Ljubljana po vzoru Tivolija lahko ponudil kombinirane karte s fitnesom v bližnjem gimnastičnem centru. Za zdaj je peticijo podpisalo nekaj manj kot štiristo ljudi, kot pravi Šarčeva, so med njimi večinoma redni rekreativni plavalci, ne kopalci, ki bazen obiskujejo v poletnih mesecih. Zvezek s podpisi bo na recepciji bazena še nekaj časa, nato pa bodo z njim poskušali obiskati župana v želji, da bi našli rešitev.

MOL: Pobuda nesprejemljiva

Kot se je izkazalo ob nakupu novega balona za bazen na Kodeljevem, ta niti ne bi bila draga. Za novi balon (do dobave na začetku novembra bo zaradi slabega vremena postavljen stari) bo Šport Ljubljana namreč skupaj z davkom odštel le 143 tisoč evrov. Kar je malo, če upoštevamo, da je prenova Kolezije stala 13 milijonov evrov in da ima letos oddelek za šport v mestnem proračunu na voljo skoraj 15 milijonov evrov.

A na občini, kjer so z zbiranjem podpisov seznanjeni, nad pobudo niso navdušeni. Kot so zapisali v odgovorih na naša vprašanja, je zanje »nesprejemljiva«, saj da bodo gradili pokriti olimpijski bazen na Iliriji. »Kopališče Kolezija je poletni bazen, plavanju pozimi pa sta namenjena pokrito kopališče v Tivoliju in pokriti bazen na Kodeljevem,« so zapisali.

Po oceni MOL bi pokritje bazena na Koleziji »močno oddaljilo gradnjo olimpijskega bazena Ilirija«, čeprav tudi glede tega projekta še niso sprejeli nobene konkretne odločitve. Kot smo izvedeli konec avgusta, so čakali na ponudbo arhitekta Petra Lorenza, ki je prenovo Ilirije zasnoval že pred več kot desetletjem. »Ko jo bomo prejeli, se bomo odločali o nadaljnjih korakih,« so takrat zapisali na MOL. Predvsem bo šlo za odločitev, ali bo Lorenzova arhitekturna rešitev (ta je bila izbrana na spornem natečaju, ki so ga slovenski arhitekti bojkotirali) obveljala (najverjetneje v spremenjeni, okleščeni obliki), ali pa bo treba pripraviti nov natečaj.

Na občini še dodajajo, da postavitev balona na Koleziji ni možna, ker je v prostorskem načrtu dopustna le postavitev začasnega objekta (pokritega prostora z napihljivo konstrukcijo) s tlorisno površino do 500 kvadratnih metrov, medtem ko je tlorisna površina bazena Kolezija večja. Prostorski načrt je sicer mogoče spremeniti, a vprašanje je, če je za to politična volja.

Druga faza prenove negotova

Občina je sicer na Koleziji načrtovala tudi gradnjo manjšega, 25-metrskega pokritega bazena, kar bi bila druga faza prenove. V zvezi s tem zdaj pojasnjujejo, da je bila druga faza del idejne zasnove, »vendar to še ne pomeni, da bo dejansko izvedena. Za drugo fazo gradnje bi bilo najprej treba nadaljevati postopek projektiranja, pridobiti gradbeno dovoljenje, zagotoviti sredstva … Če bi se za drugo fazo odločili, bi se projekt zaradi vsega navedenega lahko uresničil šele po več letih.«

Naj dodamo, da vse to velja tudi za pokriti olimpijski bazen Ilirija, ki je povrhu spomeniško zaščiten, tako da bo tudi do nove Ilirije zagotovo preteklo več let. Zato ni jasno, zakaj bi postavitev začasnega balona na Koleziji močno oddaljila gradnjo na Iliriji, kot trdijo na občini.

Prijavi sovražni govor