Plačilo na parkomatih kmalu tudi z esemesom

Poslovni načrt LPT: Večji dobiček, več plačljivih parkirnih prostorov, manj oddanih tržnih površin na javnih tržnicah.

Objavljeno
14. januar 2015 17.11
Parkomati na Linhartovi cesti 01.februar 2014
Maša Jesenšek, Ljubljana
Maša Jesenšek, Ljubljana
Ljubljana – Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice letos načrtuje pozitivno poslovanje z dobrimi 400 tisočaki dobička. Odpreti nameravajo novo parkirišče ob Povšetovi ulici in prevzeti upravljanje novozgrajenih pristanov na Špici, kmalu pa naj bi bilo mogoče parkirnino na parkomatih plačevati tudi s kratkim telefonskim sporočilom.

Za uvedbo tako imenovanega SMS-parkinga, pri katerem bo mogoče pri vseh mobilnih operaterjih z urbano in poslanim esemesom na parkomatu plačati parkirnino na območjih časovno omejenega parkiranja, so v javnem podjetju rezervirali 60 tisoč evrov. Kot je pojasnila vodja sektorja parkirišč Darja Pungerčar, bo storitev predvidoma poskusno na voljo marca.

Med novostmi bo še novo plačljivo parkirišče ob križišču Povšetove in Grablovičeve ulice. Gre za makadamsko parkirišče, kjer po besedah Pungerčarjeve že stojita dva parkomata, ki pa še ne delujeta. Če bo zgrajeno pravočasno, bo LPT letos prevzel v upravljanje še novo parkirišče P+R (parkiraj in se odpelji) na Barju in razširjeno na Dolgem mostu. S tem se bo število P+R parkirišč povečalo na pet. Od decembra lani namreč obratuje tudi P+R Ježica, kjer po podatkih LPT parkira povprečno 30 vozil dnevno (parkirnih mest je 80). Pungerčarjeva pravi, da počasi narašča tudi zasedenost stožiškega parkirišča, kjer imajo v zadnjem času že preko 2000 vozil P+R uporabnikov mesečno (kar pomeni približno sto vozil na dan), še vedno pa niso zadovoljni z odzivom uporabnikov P+R Studenec (ob Chengdujski ulici), kjer so lani ponudili možnost mesečnega abonmaja, na kar pa sta se odzvala le dva uporabnika. »Menimo, da parkirišče tako abonenti kot uporabniki sistema P+R premalo koristijo. Zato bomo v letošnjem letu posvetili več pozornosti tudi obveščanju in oglaševanju uporabe tovrstnih parkirišč.«

Boljše poslovanje zaradi širitve plačljivih parkirišč

Novost v delu LPT bo, če bo gradnja končana pravočasno, tudi upravljanje s pristanišči. Po letih napovedi je občina lani začela graditi pristane v Gruberjevem kanalu. Investicija naj bi bila zaključena v letošnjem letu. Kot določa mestni odlok bo LPT upravljanje s pristanišči in vstopno-izstopnimi mesti izvajal kot izbirno gospodarsko javno službo. Družba sicer opravlja tri obvezne gospodarske javne službe, in sicer urejanje in čiščenje javnih tržnic, urejanje in čiščenje javnih parkirnih površin in vzdrževanje občinskih cest. Največ dobička, okoli 162 tisoč evrov, letos pričakujejo iz naslova vzdrževanja občinskih cest – za občino podjetje skrbi za prometno signalizacijo, urejanja svetlobnih prometnih znakov in označb ter redno vzdrževanje cestnih naprav in ureditev. Celoten čisti dobiček družbe naj bi po načrtu letos znašal dobrih 400 tisočakov, kar je nekoliko več kot je znašal leta 2013 (396 tisočakov) in precej več, kolikor znaša ocena za minulo leto (240 tisočakov). »Višje načrtovani rezultat v primerjavi z letom 2013 je posledica višjih prihodkov od prodaje, predvsem zaradi širitve območij za časovno omejeno parkiranje,« pojasnjujejo.

Vpliv gospodarske krize ne poneha

Družba sicer upravlja z 19 javnimi parkirišči, med katerimi so tudi vsa parkirišča P+R, ter dvema javnima parkirnima hišama, Kozolec in Kongresni trg. Medtem ko zasedenost parkirnih hiš in javnih parkirišč stagnira oziroma celo upada, je število uporabnikov na območjih, ki jih pokrivajo parkomati, vse večje. To gre poleg širitve teh območij v zadnjih letih pripisati tudi dejstvu, da je parkiranje na teh območjih ugodnejše. »Pozna pa se tudi upad kupne moči prebivalstva in s tem posledično manjše število parkiranj oziroma krajši čas parkiranja,« pojasnjujejo na LPT.

V podjetju sicer pričakujejo tudi, »da bo MOL v letu 2015 sprejela odločitve glede gradnje garažnih hiš pod osrednjo ljubljansko tržnico in v Mostah, na osnovi katerih bo LPT lažje načrtoval izvajanje dejavnosti gospodarske javne službe na navedenih lokacijah«. Ob tem si bodo prizadevali »ohraniti ne bistveno zmanjšan fizičen obseg oddanih prodajnih prostorov ne glede na relativno zmanjšan obseg kupcev na tržnicah, ki je posledica gospodarske krize.« Zaradi vpliva gospodarske krize letos na vseh prodajnih površinah načrtujejo nekoliko zmanjšan obseg oddaje tržnih površin v primerjavi z lanskim letom.