Tiskane izdaje
Javno podjetje Vodovod - Kanalizacija se pripravlja na začetek gradnje druge faze kanalizacije. So sredi postopka izbire izvajalca gradnje, pridobili so gradbeno dovoljenje za dve ulici, Marentičevo in Ulico Dušana Kraigherja, v kratkem pričakujejo še dovoljenje za Srebrničevo in Stremeckijevo. Da bodo najprej gradili v teh ulicah, so se na občini odločili, ker jim je uspelo pridobiti zemljišča, potrebna za gradnjo, čeprav na primer ob Marentičevi prevladujejo predvsem prazne parcele. Po navedbah Vo-Ke bodo s komunalnim opremljanjem omenjenih štirih ulic priključitev na javno kanalizacijo omogočili približno sto uporabnikom. Gradnja se sicer ne bo začela še nekaj mesecev, saj bo treba pred podpisom pogodbe počakati na sprejetje občinskega proračuna za leto 2015, v katerem bo treba zagotoviti približno poltretji milijon evrov, kolikor bo potrebnih za gradnjo.
Zgodovina
Urejanje območja Rakove jelše je bilo eden najbolj izpostavljenih projektov prvega mandata Zorana Jankovića, torej je bilo obljubljeno že leta 2006. To je sicer le eno od številnih naselij glavnega mesta, kjer še čakajo na kanalizacijo, a je bila Rakova jelša vedno najbolj izpostavljena, tudi zato, ker je bila večina objektov brez gradbenih dovoljenj in ker se večina odplak iz greznic steka v bližnja Curnovec in Mali Graben, od tam pa v Ljubljanico.
Postopke legalizacije objektov so stanovalci v sodelovanju z občino začeli že leta 2007, konec leta 2009 pa se je začela gradnja prve faze komunalne infrastrukture na Poti na Rakovo jelšo in Ulici Štefke Zbašnikove ter čistilne naprave. Sprva je bilo predvideno, da bo že v prvi fazi zgrajena čistilna naprava za 8500 populacijskih enot, a so nato zaradi težav postavili le kontejnersko čistilno napravo za 300 PE. Prva faza je bila s pridobitvijo uporabnega dovoljenja končana leta 2012, od takrat ima možnost priključka na kanalizacijo 50 uporabnikov ob obeh glavnih ulicah. Kot pravijo v Vo-Ki, je bilo prvih 29 uporabnikov priključenih decembra 2012 in prve mesece leta 2013.
Od takrat se stanje ni spremenilo, čeprav odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode določa, da je priključitev na javno kanalizacijsko omrežje obvezna in da jo morajo uporabniki izvesti v šestih mesecih od prejema obvestila o obvezni priključitvi. Po odloku morajo uporabniki na lastne stroške tudi odstraniti greznico ali malo čistilno napravo, ki so jo uporabljali pred priključitvijo. Za tiste, ki bi kršili omenjena določila, je predvidena globa 400 evrov.
Na javno kanalizacijo se torej v dveh letih nista priključili dobri dve petini uporabnikov, ki imajo to možnost – in obvezo. Zakaj? V Vo-Ki odgovarjajo, da je območje Rakove jelše specifično, kar zadeva legalnost gradnje objektov: »Po trenutno znanih podatkih je približno 30 odstotkov objektov brez ustreznih upravnih dovoljenj. Na javno kanalizacijo se lahko priključujejo le objekti, za katere so uporabniki pridobili pravnomočno gradbeno dovoljenje, ki je pogoj za soglasje k priključitvi na javno kanalizacijo, ki ga izda upravljavec javne kanalizacije.«
To je po uradni razlagi tudi eden od vzrokov, da dobri dve petini hiš, za katere je MOL komunalno opremila glavni ulici (dela so stala pet milijonov evrov), ostaja brez priključka na omrežje. Drugi vzrok so po navedbah Vo-Ke neurejena zemljiškoknjižna vprašanja, zanemariti pa ne moremo niti finančnih zmožnosti lastnikov objektov, pravijo. Lastnike objektov so na obvezno priključitev večkrat opozorili, mestni inšpektorji, ki skrbijo za nadzor nad izvajanjem odloka, pa glob ali opozoril niso izdali, saj da je »poslanstvo inšpekcije v odrejanju odprave nepravilnosti, in šele ko zavezanec ne spoštuje ukrepov inšpekcije, se uvede prekrškovni postopek«.
Brez gradbenega dovoljenja
A po naših informacijah upravna dovoljenja in finance niso glavni vzrok, da se veliko hiš, ki jim je to omogočeno, še ni priključilo na javno omrežje. Ker je eden od stanovalcev že imel težave po izvedbi lastnega priključka do glavnega jaška, so se pojavili dvomi o kakovosti gradnje in uporabljenih materialov (gradila sta propadla SCT in CPL) ter vprašanje, kdo bo odgovarjal in kril stroške, če podobni zapleti nastanejo tudi pri drugih. Jasnih odgovorov in zagotovil Vo-Ke stanovalci niso dobili, smo izvedeli.
Druga stvar, ki krha odnose med stanovalci in občino, so odločbe o komunalnem prispevku. Tristo stanovalcev, ki so bili leta 2007 na uvodnem sestanku z županom, vodji oddelkov mestne uprave in predstavniki četrtne skupnosti, namreč ni pozabilo Jankovićeve obljube staroselcem, da jim komunalnega prispevka za kanalizacijo ne bo treba plačati. S tem je pospešil pridobivanje soglasij, potrebnih za začetek gradnje. Ko so leta 2013 kljub temu začeli dobivati odločbe o komunalnem prispevku (tudi do štiri tisoč evrov), so bili tako precej presenečeni. Ko smo v Vo-Ki poizvedovali, koliko uporabnika na Rakovi jelši stane priključitev na javno kanalizacijo, so odgovorili, da izvedba hišnega priključka stane med 800 in 1000 evri, stroškov za plačilo komunalnega prispevka pa niso omenili.
Prelomljena ustna obljuba vsekakor ni v prid nadaljnjim postopkom urejanja komunalne infrastrukture. Župan Janković je v začetku leta v pogovoru za Delo dejal, da bodo kanalizacijo na Rakovi jelši imeli tisti, ki bodo brezplačno dali zemljo za cesto ali služnost. V prvi fazi komunalnega opremljanja je občina zemljišča odkupovala in malo verjetno je, da bi jih stanovalci drugih stranskih ulic MOL zastonj odstopili. Tudi zato, ker so tisti, ki so v teh osmih letih izvedli legalizacijo svoje hiše, plačali komunalni prispevek, ki je znašal od 10.000 pa tudi do 25.000 evrov.
Neuradno smo izvedeli, da so na občini že opustili idejo, da bodo gradili le, če bodo zemljišča brezplačno pridobili. A to se bo moralo še potrditi ob pripravi in sprejetju proračuna za prihodnje leto. Če bo v njem denar tudi za odkup zemljišč, se bo komunalno urejanje preostalih (skoraj dvajsetih ulic) Rakove jelše lahko nadaljevalo, sicer bo znova zastalo. V Vo-Ki, ki po pooblastilu MOL izvaja projekt, so sicer nehali napovedovati, kdaj bo soseska v celoti komunalno opremljena. Spomnimo, lansko pomlad sta Janković in direktor Vo-Ke Krištof Mlakar začetek del napovedala za julij 2013, dokončanje pa za april 2016, a je danes jasno, da se bo gradnja začela z vsaj letom in pol zamude. Ob tem občina za gradnjo čistilne naprave pričakuje evropska sredstva, ki pa jih mora še pridobiti.
Zadovoljstvo in potrpežljivost
Kljub vsemu v Vo-Ki poudarjajo, da so zadovoljni, da se je komunalno urejanje na tem območju začelo, saj so bile razmere dolga leta nemogoče, tako za prebivalce kot za okolje na splošno. »Zadovoljstvo, da so se stvari premaknile, je zaznati na obeh straneh, tako med prebivalci, ki so dobili urejeno urbano okolje (poleg kanalizacije so dobili urejeno cesto, pločnike, javno razsvetljavo itd.), kot tudi pri nas (pridobitev za okolje). Ni pričakovati, da se zadeve, ki so bile neurejene mnogo let, tako rekoč od nastanka naselja, pred približno 40 leti, uredijo čez noč, razumljivo je, da zahtevajo svoj čas in nekaj potrpežljivosti,« so zapisali.
