Pod pristani na Špici zastaja nevarna nesnaga

Ljubljana – Sodeč po trenutno izvedenih delih je vprašanje, ali bo izvajalcem gradbenih del uspelo do konca meseca urediti brežine s 14 pristani ob Gruberjevem prekopu, položiti vse komunalne vode ter na novo asfaltirati cesto na Gruberjevem nabrežju. Je pa že zdaj jasno, da bo ta 3,2 milijona evrov vredni evropski projekt končan z zamudo.

Ob nedavnem ogledu gradbišča smo lahko videli več delavcev, ki so zasajali grmovnice na kaskadnih brežinah Ljubljanice ob brvi čez Gruberjev prekop, gradbeni delavci pa so pripravljali teren za asfaltiranje približno 300 metrov dolge ceste na Gruberjevem nabrežju (tam bodo ohranili enostransko vzdolžno parkiranje) in polagali lesene deske na šest metrov širokih pontonskih splavih na Ljubljanici vzdolž te ulice. Prej so bile predvidene pocinkane pohodne rešetke, a so si vmes očitno premislili in jih nadomestili z deskami, da bo mogoče na njih tudi posedati.

Četudi je glavnina gradbenih težav že za izvajalci del (glavni izvajalec je podjetje Makro 5 Gradnje), bo projekt, ki ga z 2,2 milijona evri sofinancira tudi evropski sklad za regionalni razvoj, končan z zamudo.

Ne glede na to, kdaj bo tehnični pregled izvedenih del in kdaj bo izdano uporabno dovoljenje, pa se že zdaj pojavljajo prvi problemi. Pod kovinsko konstrukcijo pomičnih pontonskih pristanov, ki naj bi se dvigali in spuščali glede na pretok Ljubljanice (brez obremenitve bi bil pomol 90 centimetrov nad vodo, ob obremenitvi pa 24), se je namreč že začelo zbirati plavje. Ker se je vanjo zagozdilo nekaj večjih vej, se je pod pontoni nabralo že ogromno vsakovrstne nesnage, mrtvih živali in ostankov obilnega drevesnega cvetenja.

Tako se, žal, uresničuje napoved tamkajšnjih splavarjev in gradbenih strokovnjakov, ki so opozarjali, da bi zastajanje plavja pod pontonskimi pristani utegnila biti največja težava na reki. Če se bo pod njimi nabralo preveč vej in drevja, bi se lahko zvili ali celo odtrgali kovinski nosilci pontonov, ki so vpeti v zabetonirano brežino. Ti bodo tako pod izjemnim pritiskom, saj bodo z vrha morali prenašati težo sedečih obiskovalcev, z rečne strani jih bodo obremenjevali pripeti splavi in čolni, od spodaj pa bo nanje pritiskala teža plavja, povečana s pritiskom, ki ga bo ustvarjal različno močan rečni tok.

Vsakodnevno čiščenje je nuja

Vsa nesnaga pod pristani pa bi lahko ob nerednem čiščenju začela v poletni vročini tudi neznosno smrdeti. Tako bi se nova turistična atrakcija lahko spremenila v svoje nasprotje. Smrad bi namreč odvračal turiste in Ljubljančane, na občino pa bi najbrž začeli dobivati pritožbe Prulčanov in najemnika Špice. Zadnji bi namreč lahko izgubil veliko potencialnih gostov, saj se nihče ne bi veselil poležavanja ali zadrževanja na »plaži«, če bi zaudarjalo po pregnitem rastlinju, algah in crkovini.

Kot nam je že pred časom dejal lastnik splava na vrhu Špice, je edina rešitev vsakodnevno odstranjevanje vsega, kar priplava po Ljubljanici. Če tega ne počeneš sproti, zaradi pritiska vode plavja ni več mogoče odstranjevati ročno, temveč le strojno. Zato bi morali delavci javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice, ki je predvideno za vzdrževalca pristanov, s konstrukcije čistiti že zdaj, ko je to še obvladljivo zaradi ugodnega vremena in ne prehitrega toka Ljubljanice. Ko bo ta narasla in s seboj prinesla več vejevja, pa bi težava lahko postala neobvladljiva.

Četudi ima ta projekt gradbeno dovoljenje že od 19. februarja 2013, pa ne gre pa pozabiti, da so na opisane in druge nevarnosti že precej prej opozarjali strokovnjaki fakultete za gradbeništvo. Ti so menili, da bo gradnja v Gruberjevem prekopu poslabšala poplavno varnost Ljubljane, saj bo upočasnila tok vode oziroma pretok reke. Ob višji gladini bi lahko pristan ter ob njem privezani čolni in splavi delovali kot nevarna ovira, ob kateri bi se nabiralo plavje.