Podaljšanje pogodbe za Plečnikov stadion v nov županski mandat

MOL predlaga podaljšanje družbene pogodbe BŠP za še dve leti, do oktobra 2019.

čet, 07.09.2017, 09:00
»S podaljševanjem pogodbe se ponovno odmika začetek obnove Plečnikovega stadiona v izvirni obliki.«

 

Karmen Stariha

Ljubljana – Ker se kmalu izteče veljavnost družbene pogodbe BŠP, katere cilj je prenoviti in dograditi Plečnikov stadion, mestna uprava pričakovano predlaga njeno podaljšanje, tudi tokrat za dve leti, do oktobra 2019. Nasprotniki projekta so prepričani, da tudi v tem času projekt ne bo ugledal zelene luči.

O predlogu mestne uprave za podaljšanje družbene pogodbe Bežigrajskega športnega parka (BŠP) bodo konec meseca mestni svetniki odločali že osmič. Pogodba med GSA v lasti glavnega investitorja Joca Pečečnika (GSA se je lani preimenoval v Elektronček, d. o. o., Pečečnik ni več direktor, je pa to postal nekdanji direktor NLB Janko Medja) ter Mestno občino Ljubljana in Olimpijskim komitejem Slovenije, ki v družbi sodelujeta s stvarnim vložkom (MOL je 28-odstotna družbenica, OKS pa ima 13 odstotkov), je bila sklenjena leta 2007, z določilom, da družba preneha, če v dvanajstih mesecih od sklenitve pogodbe ne pridobi gradbenega dovoljenja.

To se v desetletju ni zgodilo, svetniki pa so od leta 2009 (župan je leta 2008 pogodbo podaljšal kar brez soglasja mestnega sveta) do leta 2014 vsako leto pogodbo podaljševali za še leto dni. Pred dvema letoma so BŠP dali na voljo dve leti in enako mestna uprava predlaga tudi letos: »Družba preneha v primeru, če realizacija skupnega interesa, to je izvedba projekta obnove Plečnikovega stadiona za Bežigradom, ne bo mogoča zaradi nepridobitve gradbenega dovoljenja za pričetek gradbenih del v roku 144 mesecev od dneva sklenitve te družbene pogodbe.«

MOP o pritožbi še odloča

Pečečnikov projekt je tudi po desetih letih še precej oddaljen od gradbenega dovoljenja, razloga za to pa sta dva. Prvi so težave z okoljevarstvenim soglasjem, ki ga BŠP poskuša pridobiti že od konca leta 2010, ko so na Agencijo za okolje (Arso) dali vlogo zanj. Aprila je Arso v četrtem odločanju (potem ko so investitorji popravili vlogo in zaradi vplivov hrupa raztegnili čas gradnje na osem let) soglasje izdal, a to še ni pravnomočno, saj so se nanj pritožili nekateri stanovalci Fondovih blokov, ki so stranski udeleženci v postopku, in državno pravobranilstvo.

Andrej Vuga z Arsa je pojasnil, da so pritožbo drugostopenjskemu organu, ministrstvu za okolje in prostor, odstopili julija, kdaj bo o pritožbi odločeno, pa ni znano. Vodja oddelka za šport MOL Marko Kolenc je v gradivu za svetnike sicer zapisal, da odločitev ministrstva pričakujejo prihodnje leto.

Če MOP ugodi kateri od pritožb, bo to seveda še dodatno zavleklo celoten postopek. A tudi če bodo pritožbe zavrnili kot neutemeljene, bodo imeli stranski udeleženci še možnost upravnega spora, ki jo bodo skoraj zagotovo izkoristili. Do končne odločitev sodišča pa okoljevarstveno soglasje ne bo pravnomočno in tako pridobitev gradbenega dovoljenja ne bo mogoča.

Postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja pa BŠP ne more začeti tudi, dokler ne bo pravnomočno odločeno o spornem zemljišču na severni strani stadiona (parcela 312), ki ga je kot stvarni vložek v BŠP vložila MOL in o katerem stanovalci Fondovih blokov trdijo, da gre za pripadajoče zemljišče k njihovim blokom. Postopek na sodišču poteka že osmo leto, tudi zanj pa je Kolenc zapisal, da je »možno pričakovati, da bo na sodišču zaključen v roku, ki je predlagan v sklepu«, torej v prihodnjih dveh letih. »Posledično je možno pričakovati, da bo tudi gradbeno dovoljenje za komunalno opremljanje izdano v tem času,« meni Kolenc, ki je tudi prejšnja podaljšanja pogodbe utemeljeval s podobnimi besedami.

»MOL in BŠP zavlačujeta«

Na to opozarja tudi ena od stanovalk Fondovih blokov Karmen Stariha iz civilne pobude za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki: »To pove vse o verodostojnosti in uresničljivosti takšnih napovedi.« Meni, da projekt BŠP »ne more dobiti zelene luči, ker bi pomenil trajno ogrožanje zdravja in premoženja prebivalcev ter bistveno poslabšanje njihove bivalne kakovosti, njegova uresničitev pa bi pomenila tudi dokončno uničenje zaščitenega kulturnega spomenika državnega pomena, ki zgolj zaradi BŠP ni uvrščen na nominacijski seznam Unesca«.

Stariha je tudi prepričana, da bo ugodeno zahtevi stanovalcev za dodelitev sporne parcele, ki je pomemben del Pečečnikovih načrtov, saj na njej načrtuje gradnjo poslovnih blokov. »Izvedensko mnenje je pred časom med drugim ugotovilo, da je zemljišče št. 312 naselju pripadalo že ob gradnji, kar prebivalci Fondovih blokov poudarjamo že od vsega začetka, to pa dokazuje tudi dokumentacija,« pravi in dodaja, da nasprotna stran (MOL in BŠP) kar naprej vlaga nove dokumente, ki so po njihovem nerelevantni. »Verjamemo, da to delajo zato, da zavlačujejo postopek.«

Sogovornica sicer dvomi, da bo mestni svet lahko odločil drugače, kot je predlagala mestna uprava, saj je večina svetnikov doslej »slepo in brez razmisleka sledila županovim predlogom«. Ocenjuje pa, da je ponovno podaljšanje družbene pogodbe BŠP neodgovorno in nezrelo in da MOL s tem davkoplačevalce izpostavlja velikim finančnim tveganjem za odškodnine. »S podaljševanjem pogodbe se znova odmika tudi edina prava alternativna priložnost, to je začetek obnove Plečnikovega stadiona v izvirni obliki, s tem pa se povečujejo stroški, ki bodo v prihodnosti za obnovo potrebni. Predlagano podaljševanje prek časa poteka mandata sedanjega župana in mestnega sveta je tudi nekorektno do naslednjega mestnega sveta, ki bo tako primoran sanirati ta zgrešeni in neuspešni projekt,« še poudarja Karmen Stariha. Spomnimo: prenova Bežigrajskega stadiona je bila eden ključnih projektov iz prvega Jankovićevega predvolilnega programa iz leta 2006, ko je uresničitev napovedoval za leto 2010. Ob zadnjih volitvah leta 2014 je župan sicer napovedal ureditev stadiona za večnamensko javno rabo prostora brez stolpnice in garažne hiše, a tudi iz tega ni bilo nič.

Prijavi sovražni govor