Podjetniške ideje si želijo seksa

Ljubljana – »Neuspeh zame ni emocionalna kategorija, ampak le priložnost, da se nekaj novega naučim,« pravi Boštjan Špetič, solastnik Zemante, uspešnega start upa, sicer pa filozof in sociolog, ki se je pred letom dni vrnil iz New Yorka, kjer je živel pet let. Zemanta pri nas in čez lužo zaposluje 35 ljudi. »Delovna mestna je zelo težko ustvariti,« poudarja in dodaja, da bi vsi večkrat morali razmišljati o tem, kako jih kreirati.

Kako najti denar za uresničitev poslovne ideje?

Meni najbliže je pridobivanje angelskega kapitala. Gre za posamezne investitorje, ki so v življenju že nekaj ustvarili in imajo neko zaledje financ, informacij in stikov, s katerimi ti pomagajo tako finančno kot podporno, s praktičnimi nasveti. V renesansi so jim rekli meceni.

Kje se skrivajo ti angeli in kako z njimi navezati stik?

V Sloveniji jih je premalo, vendar se že pojavljajo. Zanje izveš zelo hitro, če se giblješ v krogih na področju, ki te zanima. Stik lahko navežeš po elektronski pošti ali osebno, na konferencah in drugih dogodkih, ki jih je tudi pri nas vse več.

Za mladega podjetnika je veščina komunikacije in povezovanja torej bistvena?

Ideas want to have sex. Ja, ideje si želijo seksa. O idejah se moraš pogovarjati, saj se tako razvijajo in plemenitijo.

Poligon je pred zaprtjem, vodje centra pravijo, da so zaradi prostovoljnega dela izčrpani. Kaj to pomeni?

Nič usodnega za start upe. Ali bodo najeli drug prostor ali ga bo nekdo drug. Prostor za sodelovanje, kot je Poligon, je tržna entiteta, in če si ne more zagotoviti obstoja na trgu, je to njihov neuspeh. Prepričan sem, da bi lahko pridobili več članov ali pa dotedanjim zaračunali nekaj deset evrov več. Zaradi njegovega neobstoja Slovenija ne bo na slabšem. Bolj bi nas moralo skrbeti, da lani medicinskim sestram niso plačali 60 tisoč nadur.

Kljub temu se bo izgubil eden od prostorov za povezovanje.

Za mreženje imamo v Sloveniji veliko različnih dogodkov, kjer lahko spoznavaš ljudi, ki ti lahko pomagajo pri uresničevanju ideje. Za mreženje ne potrebuješ poligona.

Kaj podjetniku začetniku pomenijo razne oblike državne pomoči?

Nisem njihov zagovornik, menim namreč, da zavirajo proces učenja. V prvih dveh letih poslovanja mora podjetnik ugotoviti, česa si kupci želijo in koliko so za to pripravljeni plačati, poleg tega pa se mora naučiti pridobiti denar na trgu, če noče biti vse življenje prisesan na državne jasli. Če poslovanje financira država, podjetnik težko pridobi realne izkušnje.

Ali pri poslovnih študijih manjka etike in humanističnega pristopa?

Generacije, ki so odraščale v devetdesetih in kasneje, kažejo visoko stopnjo etične ozaveščenosti. Kapitalizem, kot ga razume in prakticira ta generacija, je čisto drugačen od tistega, ki smo opazovali pri starejši generaciji, ki zdaj hodi na sodišče.

Bi nam morda koristilo ravno obratno, da bi v humanistične in družboslovne študije uvedli več podjetništva?

Gotovo. Če si na primer po izobrazbi sociolog, lahko z nekaj dodatnimi veščinami postaneš vrhunski produktni menedžer, ki jih pri nas močno primanjkuje. Imamo hordo sociologov, ki bi bili za ta poklic idealni, če bi seveda vedeli zanj in jim ne bi bilo pod častjo občasno si umazati rok z denarjem. Ampak oni raje vsako jutro na kavi berejo teorijo.

Imata denar in zaslužek pri nas še precej negativen prizvok?

Lahko bi rekel, da smo na tem področju v desetih letih dosegli napredek. Podjetništvo je danes vsaj prepoznano kot poklic med poklici.

Verjamete v prosti trg?

Prosti trg je ideal, po katerem se v vsakem trenutku zgledujemo. Če bi obstajal v realnosti, bi bilo odlično. Toda v realnosti na trgu delujejo konkretni ljudje z racionalnimi in iracionalnimi vzgibi in zato vedno potrebuje malo regulacije. Pri čemer bi se morali bolj zavedati, da je vloga regulatorja skrbeti za zdravje trgov, ne pa diktirati njihovo obnašanje, kot se to počne pri nas z razporejanjem denarja.

Je pri nas preveč posegov v trg?

Velik del poseganja se dogaja že po naravni poti zaradi visoke stopnje državnega lastništva. Sicer nisem zagovornik popolne privatizacije brez premisleka. Je pa dejstvo, da v Sloveniji skoraj nobena industrija ne deluje po tržnih principih.