Pogorišče bodo sanirali dva meseca

Mercator namerava ostanke hladilnic v Zalogu odstraniti brez gradbenega dovoljenja.

Objavljeno
05. avgust 2015 15.50
Janez Petkovšek, Ljubljana
Janez Petkovšek, Ljubljana
Ljubljana – Sanacija pogorišča Mercatorjevih skladišč oziroma hladilnic v Zalogu se začenja danes. Vsa potrebna dela bo izvedlo podjetje Rematom, trajala pa naj bi predvidoma dva meseca. Zapore cest in obvozi niso predvideni.

To je bistvo odgovora, ki smo ga prejeli iz vodstva poslovnega sistema Mercator. Zagotovili so tudi, da bodo vsa dela izvedena skladno z odločbo gradbenega inšpektorja, ki jo je izdal 14. julija v skladu s 154. členom zakona o graditvi objektov. To pomeni, da bodo spoštovali predpise s področja omejevanja emisij delcev z gradbišč in emisij hrupa v naravno okolje.

Zaskrbljeni Založani

Minka Jerebič, predsednica sveta ČS Polje in predsednica društva Združenja krajanov Sp. Kašelj-Podgrad-Zalog, se je zaradi domnevne neodzivnosti Mercatorja oziroma neposredovanja zahtevanih podatkov v zvezi s posledicami požara, nevarnostmi in sanacijo pogorišča obrnila celo na varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer.

Zapisala je, da je sredi maja v Zalogu zagorela Mercatorjeva hladilnica in da so bili tam objekti z azbestnimi ploščami, ki so ob požaru leteli na okoliške hiše, vrtove, njive in travnike. Zato je društvo, ki je prej delovalo kot civilna družba, od Mercatorja zahtevalo informacije, ali je varno uživanje hrane in vode s tega območja. Pisali so tudi na Nacionalni inštitut za varovanje zdravja, ki jim je takoj odgovoril in pojasnil, kako nevarne za zdravje so lahko posledice takšnega požara.

Nezaupljivost

Ker jim je Mercator ves čas zatrjeval, da zanje delajo analize in meritve ter da na rezultate še čakajo, so bili člani društva na sestanku, ki je bil 30. julija, presenečeni, ko so zvedeli, da meritev sploh ni bilo. Tam so jim Mercatorjevi predstavniki le rekli, da je okoljski inšpektor presodil, da jih ni treba izvesti. Jerebičeva je zvedela, »da ima Mercator druge dokumente, ki govore o tem, da med požarom niso bili onesnaženi ne okolje, ne podtalnica, ne zemlja«. Zapisala je še, »da jim teh dokumentov ne morejo izročiti, ker so poslovna skrivnost«.

Jerebičeva meni, da 13. člen zakona o varstvu okolja natančno določa, kaj so to okoljski podatki. Prepričana je, da so ti javni in da bi jim jih morali posredovati, četudi gre za gospodarski subjekt. Zato od Nussdorferjeve pričakuje, da jim bo pomagala in Mercator pozvala, da jim izroči dokumente.

Seznanila jo je še, da imajo okoliški kmetje veliko škodo, saj svojih pridelkov ne morejo prodajati, saj jih gostinci in kupci ne kupujejo, češ da prihajajo z območja, ki je onesnaženo. Ta in medijski pritiski so očitno zalegli, saj so z Mercatorja včeraj poklicali četrtnega svetnika Marjana Cerarja in ga seznanili, da bo vpogled v dokumentacijo inšpektorja za okolje in ministrstva možen 12. avgusta.

Sporna izvedba

Na Upravni enoti Ljubljana smo zvedeli, da Mercator ni oddal nobene vloge za izdajo gradbenega dovoljenja za rušitvena in/ali gradbena dela. V omenjenem društvu in ČS Polje menijo, da bi ga glede na obseg in zahtevnost posegov moral pridobiti. V njem bi moralo biti jasno napisano, kam bodo vozili gradbeni material in azbestne plošče. Ker tega dokumenta nimajo ne Rematom ne Mercator, bodo, pravi Jerebičeva, delali na črno. In dodala, da jih bodo nemudoma prijavili gradbeni inšpekciji.

Na julijskem sestanku je po zapisniku, ki ga je sestavila Jerebičeva, Igor Maroša iz Mercatorja članom društva in svetnikom iz ČS Polje razložil, kaj naj bi Rematom počel v naslednjih dveh mesecih. Na podlagi inšpekcijske odločbe (ta menda predvideva, da mora biti pogorišče odstranjeno do januarja 2016) naj bi strokovno odstranili vse azbestne plošče in betonske ter kovinske ostanke konstrukcij, asfalta in zemlje z območja hladilnic pa ne bodo odstranjevali, češ da za to ni potrebe. Tam bi zatem postavili novo hladilnico in strojnico, tako da bi iz zmanjšanih hladilnic na dan vozili od 30 do 40 tisoč ton blaga in ne več 70 tisoč kot pred požarom.