Pol milijona evrov za pol kilometra dolenjke

Škofljica – Konec meseca namerava novomeško podjetje CGP na Dolenjski cesti začeti gradnjo zožene štiripasovnice v dolžini dobrega pol kilometra do krajevne table Lavrica. Čeprav je naložba tik pred vrati, je javnost glede smiselnosti izvedbe še naprej razdeljena.

Zoper projekt so se izrekli v Koaliciji za trajnostno prometno politiko, kakor pred časom tudi prebivalci Lavrice, ki bodo o urejanju prometa skozi njihov kraj vnovič razpravljali na zboru krajanov na začetku prihodnjega meseca, je napovedal predsednik lavriške krajevne skupnosti Bojan Božič.

Na direkciji za infrastrukturo (DRSI) so za Delo povedali, da bo naložba stala dobrih 548.000 evrov, urediti nameravajo štiri vozne pasove, široke po tri metre. Dela bodo opravljena v petih mesecih. Ob cesti ne bo kolesarske steze in pločnika, ta bosta potekala na drugi strani železniške proge.

V Koaliciji za trajnostno prometno politiko menijo, da projekt pomeni predimenzioniran poseg v okolje s prevelikimi stroški in obenem nima ničesar skupnega s sodobnim prometnim načrtovanjem. Po prepričanju dr. Mateja Ogrina iz koalicije bo poskrbljeno zgolj za tranzitno vlogo Škofljice in prometno dostopnost Ljubljane, hkrati pa bodo zmanjšali varnost kolesarjev in pešcev, ki jih odrivajo na drugo stran proge. Ker namerava Dars že v maju začeti gradnjo avtocestnega priključka v Šmarju - Sapu (naložba bo stala 7,7 milijona evrov) in se bo v prvi polovici prihodnjega leta mogoče po avtocesti pripeljati v Ljubljano (zdaj je uvoz na AC mogoč le proti Obrežju), je Ogrin prepričan, da se bo takrat promet preusmeril prav na to prometnico, zato je načrtovani poseg na Dolenjski cesti morda celo nepotreben. Ker ne na Darsu ne na DRSI nimajo izdelane strokovne analize, koliko vozil se bo preusmerilo na avtocesto, sogovornik meni, »da država pravzaprav ne ve, kaj dela država«. Razmišlja, da bi bilo smiselno po gradnji avtocestnega priključka opazovati promet in se šele nato lotiti alternativne rešitve. Najbolj smiselna bi bila uvedba dodatnega tretjega voznega pasu, ki bi bil, glede na prometne konice, reverzibilen, kar pomeni, da se spreminja s talno signalizacijo. Med jutranjo konico bi bila odprta dva pasova proti Ljubljani, popoldne pa v nasprotni smeri.

Premalo izkoriščen P+R

Direktor Ljubljanskega potniškega prometa Peter Horvat meni, da bo naložba dobrodošla, če bo en vozni pas v jutranji in popoldanski prometni konici rezerviran za javni promet in osebna vozila z dvema ali več potniki, sicer hitrosti ne bodo večje. K prometni razbremenitvi dolenjke pa bo gotovo pripomogel priključek v Šmarju - Sapu, saj bo večina voznikov s Kočevskega prav na Škofljici nadaljevala vožnjo po avtocesti, meni Horvat. Prepričan je tudi, da bi bila dolenjka manj obremenjena, če bi ljudje uporabljali parkirišče P+R na Škofljici in se nato z javnim prevozom odpeljali v Ljubljano.

»Na Kočevskem podpiramo začetek gradnje zožene štiripasovnice, s čimer pa problem še ne bo rešen. Upam, da bo država čim prej našla denar za nadaljevanje projekta do železniškega prehoda na Škofljici, kjer pričakujem, da bodo zgradili nadvoz, saj bodo le tako odpravljeni prometni zamaški,« je povedal kočevski župan Vladimir Prebilič, ki se bo skupaj z drugimi župani ob tako imenovani razvojni osi 3A še naprej zavzemal zanjo in od države zahteval gradnjo obvoznice mimo Škofljice, saj je uresničitev tega projekta edina trajna rešitev prometnih zagat.