Tiskane izdaje
Ljubljana – Na ljubljanski občini so zadovoljni z zasedenostjo novega parkirišča P+R na Barju in razširjenega P+R Dolgi most, ki so ju zgradili z evropskimi sredstvi. Precej manj učinkovito je bil porabljen denar za P+R Domžale, najdražji izmed vseh na razpisu izbranih projektov. V Domžalah od septembra ni parkiral niti en voznik, ki bi nato prestopil na javni prevoz.
Širitev sistema P+R (park and ride; parkiraj in se odpelji) je eden ključnih ukrepov za omejitev števila vozil v glavnem mestu in vključuje tako parkirišča na obrobju Ljubljane kot v drugih občinah regije. V stari finančni perspektivi je ministrstvo za infrastrukturo na razpisu razdelilo osem milijonov evrov kohezijskih sredstev za gradnjo P+R. Med dvanajstimi projekti, ki so jih sofinancirali, sta dva v glavnem mestu, še štirje pa v sosednjih občinah: v Domžalah ter na Vrhniki, Igu in Škofljici.
Po besedah Darje Pungerčar iz podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice, je zasedenost P+R Dolgi most tudi po širitvi več kot 90-odstotna. Tudi zasedenost novega P+R Barje, kjer lahko parkira 347 avtomobilov, je po njenem zelo dobra; od odprtja do konca leta so tam zabeležili prek 23 tisoč vozil.
Pungerčerjeva pravi, da zasedenost parkirišč P+R narašča: »Veseli smo, da je tako tudi na parkiriščih, ki so prej bolj kot ne samevala. Še vedno je najmanjša zasedenost P+R Studenec.« Tam je lani parkiralo povprečno okoli 20 vozil na dan (parkirišče sprejme 187 vozil), na P+R Stožice pa so jih lani zabeležili nekaj čez 27 tisoč oziroma dobrih sto na dan (ob upoštevanju le delovnih dni v letu, saj P+R ob vikendih ne obratujejo). Na parkirišču s kapaciteto prek tisoč vozil to še vedno ni ravno bleščeč podatek, a optimizem zbuja primerjava z letom 2014, ko je tam parkiralo 11 tisoč vozil manj. Približno polovično zaseden je P+R Ježica, kjer je 80 parkirnih mest.
Porazni podatki v Domžalah
Razlogov za optimizem pa, vsaj glede na podatke prvih šestih mesecev, nimajo v Domžalah. Garažna hiša P+R Domžale z 228 parkirnimi mesti je bil projekt, ki je na razpisu ministrstva dobil največ denarja, 1,5 milijona evrov. Po podatkih, ki so nam jih posredovali iz urada župana Tonija Dragarja, je od septembra lani do konca januarja v njej parkiralo vsega 188 vozil, povprečno torej eno vozilo na dan. Prva ura parkiranja je brezplačna in po podatkih občine je večina parkirala manj kot eno uro, niti en voznik pa ni koristil kombinacije parkiranja in prevoza z avtobusom (Kam Bus), čemur naj bi bil P+R v osnovi namenjen. Ob plačilu parkirnine se na mestno kartico namreč naloži bonus za javni prevoz, ki se lahko koristi istega dne.
Na vprašanje, kako nameravajo izboljšati zasedenost, odgovarjajo: »Promet naj bi se postopoma povečeval in objekt bi bil lahko rentabilen šele po petih letih. Za uspešno delovanje procesa P+R je treba izvesti še nekaj spremljajočih procesov v regiji in na državni ravni (npr. enotna vozovnica), na kar pa občina Domžale nima vpliva.« Da cena parkiranja ni najbolj privlačna (dolgotrajni uporabniki morajo za prevoz doplačati), smo pisali že od odprtju garaže avgusta lani, prav tako na slabo obiskanost zagotovo vplivajo brezplačna parkirišča v bližini in dejstvo, da v sistem ni vključen tudi vlak.
Na vprašanje, ali je bila naložba zgrešena, so na občini odgovorili, da so bile del investicijske dokumentacije tudi ocena pričakovanega gibanja števila obiskovalcev in projekcije o številu in deležu voznikov ter da je dokumentacija utemeljila, da je investicija upravičena. Ali obstaja možnost, da bo treba sredstva EU vrniti, če se zasedenost ne bo popravila? »Ne moremo trditi, da sredstev ne bomo morali vračati, saj je to v rokah nadzornih organov EU. Sicer ocenjujemo, da sredstev ne bo treba vračati, saj obisk v garažni hiši ni izrecno omenjen kot pogoj v pogodbi.«
Edini cilj: zgrajeno parkirišče
Podobno lahko zaključimo tudi glede na odgovor ministrstva za infrastrukturo. Na vprašanje, ali morajo dobitniki sredstev EU doseči kakšne rezultate, povezane s številom uporabnikov parkirišča in javnega prevoza, so odgovorili, da je »z izvedbo operacije moral upravičenec doseči merljiv cilj operacije, in sicer zgraditi parkirišče skupaj z v vlogi predvideno opremo, s predvidenim številom parkirnih mest in z navezavo na javni potniški promet do konca leta 2015«. Poraznih podatkov prvih mesecev delovanja domžalskega projekta niso hoteli komentirati, so pa zapisali, da je »osnovni namen vlaganja tudi sprememba potovalnih navad prebivalcev določene regije, kar pa vsekakor terja svoj čas, saj se navade na spremenijo iz 'danes na jutri'«.
Bruno Bensa, direktor podjetja Omega Consult, ki je po naročilu Regionalne razvojne agencije LUR pripravljalo strokovne podlage za sistem P+R v regiji, je povedal, da je bil osnovni princip njihove študije, da je vozovnica za javni promet v obe smeri plačana s parkiranjem. »To je tudi osnovni postulat sistema P+R v svetu. V Domžalah pa ni čisto tako.« Tudi on omenja brezplačno parkiranje v bližini in pomen integriranega javnega potniškega prometa (enotna vozovnica), ki ga država še pripravlja.
Ig, Škofljica, Vrhnika...
Izkušnje parkirišč P+R, ki so bila z sredstvi EU zgrajena v občinah južno od Ljubljane, so različne. Za P+R v občini Ig, kjer je 37 parkirnih prostorov, župan Janez Cimperman pravi, da deluje »odlično, saj je parkirišče ves čas polno zasedeno«. Dodaja, da se večina uporabnikov naprej proti Ljubljani odpelje z avtobusom, kakršen je tudi osnovni namen. Parkiranje je sicer brezplačno, kot pravi Cimperman sicer imajo nekaj težav z bližnjimi stanovalci, ki jih preganjajo, razmišljajo pa tudi o širitvi.
Na Škofljici ugotavljajo, da je njihov P+R iz dneva v dan bolj zaseden. Kot je povedal direktor občinske uprave Marko Podvršnik, ocenjujejo, da dnevno tam parkira med 50 in 60 vozil (parkirnih mest je 88). Za natančne podatke o številu uporabnikov, ki se naprej peljejo z avtobusom, nas je usmeril na LPP, kjer pa nam do zaključka redakcije niso odgovorili. Na vprašanje, kako so zadovoljni z uporabo P+R, Podvršnik odgovarja: »V sklad s pričakovanji, ker pri Slovencih vsaka noviteta potrebuje nekaj časa, da se prime«. K večji zasedenosti naj bi pripomogla integrirana vozovnica, ki je v pripravi, pogovarjajo se tudi o zagotovitvi dodatnih vlakov ter pričakujejo, da se bo s preureditvijo Dolenjske izboljšala pretočnost avtobusnega prevoza.
Tako kot na Škofljici in Igu je tudi parkirišče v Sinji Gorici brezplačno, a kot je povedal vrhniški podžupan Janko Skodlar za zdaj izkušnje s P+R »niso najboljše, pričakovali smo, da bo več obiska«. Čeprav z nakupom vozovnice do Ljubljane potniki dobijo tudi možnost 90-minutnega prestopanja v mestnem prometu, pravi, da ljudje še niso prepoznali te prednosti. Parkirišče nudi 149 parkirnih mest, trenutno pa tam parkira do deset vozil dnevno in nekaj kolesarjev. Skodlar pravi, da bodo P+R nadgradili, kar je tudi del prometne strategije, ki jo pripravljajo. Ne bo namenjen le dnevnim migrantom, pač pa tudi kot P+R za Vrhniko, da bi mesto razbremenili pločevine, in za parkiranje turistov. Sicer pa ostaja optimističen: »Mislim, da bo zadeva zaživela, saj je tudi P+R Dolgi most potreboval nekaj časa, da se je napolnil.«
Kako naprej?
Iz podatkov občin lahko ocenimo, da trenutna uradna P+R parkirišča (ob njih obstaja še kar nekaj neformalnih brezplačnih parkirišč, predvsem ob železniških postajah) ne prestrežejo več kot tisoč od okoli 130 tisoč migrantov, ki dnevno vstopajo v Ljubljano. Gradnja P+R naj bi se nadaljevala tudi v finančnem obdobju 2014-2020, a na ministrstvu še ne vedo, koliko denarja bodo zanje namenili, saj še vedno usklajujejo načrte za izvajanje operativnega programa. Na vprašanje, kdaj lahko pričakujemo prve razpise, so odgovorili, da šele potem, ko bodo izdelane celostne prometne strategije občin, kar naj bi se zgodilo do konca junija 2017.
Tudi na ljubljanski občini nismo izvedeli kaj dosti konkretnega o nadaljnjih načrtih širitve mreže, saj bodo čakali na možnost pridobitve kohezijskih sredstev. Sicer pa naj bi bila najprej na vrsti gradnja P+R Zalog, Črnuče in Stanežiče.
