Poligon, vadbišče za samozaposlene profesionalce

Ljubljansko ogledalo: Obiskali smo kreativni center v prostorih nekdanje tobačne tovarne.

Objavljeno
21. februar 2014 18.01
Posodobljeno
22. februar 2014 14.00
Kreativni center Poligon. V Ljubljani 18.2.2014
Nina Krajčinović, Ljubljana
Nina Krajčinović, Ljubljana

Ljubljana – Na začetku tedna je v mestu zaživel dolgo pričakovani in glede na množičen obisk ob odprtju očitno tudi že nujni kreativni center Poligon. Združeval bo slovenske skupnosti, ki delujejo na področjih kreativnih ekonomij, socialnega podjetništva in kulture.

Ogledalo že nekaj časa opazuje ljubljanske in slovenske kreativce, ki so kljub izrednemu potencialu, ki ga premorejo, večinoma prepuščeni sami sebi. Vseeno ne sedijo v kotu in čakajo na boljše čase, ampak se predvsem zadnji dve leti povezujejo, sobivajo, ustvarjajo, si pomagajo, medsebojno svetujejo in predvsem s skupnimi močmi bijejo bitko za preživetje v mestu in državi, ki zanje za zdaj nimata posluha.

Prostor bo soustvarjala skupnost

V prvem nadstropju nekdanje tobačne tovarne, natanko nad upravno enoto, so torej vrata na široko odprli vsem tistim, ki se na področjih kreativnih dejavnosti, socialnega podjetništva in kulture ozirajo za novimi delovnimi priložnostmi. Vsem, ki iščejo prostore za delo, tistim, ki se zavedajo, da je lažje ustvarjati in uspešno delati, če to počneš v skupnosti.

V osemsto kvadratnih metrov velikem odprtem prostoru, ki je razdeljen na kavarniški in delovni del, je takoj začutiti kreativnost. Točilni pult je narejen iz starih, odpadnih arhivskih polic, mize iz pregradnih sten, pogled pritegnejo tudi stare fotografije delavk tobačne tovarne. Zaposlene ženske, ki so delale prav v teh prostorih, so bile na začetku prejšnjega stoletja poleg poštarjev, policistov in gasilcev edine, ki so imele pokojnino. Ta trenutek socialne varnosti se s kreativnim centrom morda v te prostore končno vrača.

Govorili smo z dvema od devetih ustanoviteljev centra, Luko Piškoričem in Markom Orlom. Razložila sta, da je prostor še v »betafazi«, da bo nastajal organsko, predvsem pa ga bo soustvarjala skupnost, ki bo v njem delovala.

Mesto in država za zdaj nemo ob strani

V oči bije, kako zelo se je mesto odmaknilo od projekta, nič boljša ni država. Ogledalu se je za trenutek celo zazdelo, da uradniki in zaposleni v institucijah, ki bi lahko pomagale, živijo v jamah, saj je težko verjeti, da v nasprotju z drugimi evropskimi mesti in državami ne vidijo potenciala kreativne ekonomije, ki ga premorejo tovrstni prostori, kjer se vsakodnevno rojevajo nove ideje in priložnosti tako za gospodarstvo kot za delovna mesta.

»Vsi vemo, da mesto namerava graditi Rog in tam urediti kreativni center, toda to se vsaj še nekaj let ne bo zgodilo. To so megalomanski projekti, ki izhajajo z vrha navzdol, namesto obratno. Mi smo skupnost gradili dve leti, v ta projekt vložili pet tisoč prostovoljnih ur, preden smo ga zagnali. Ne moreš zgolj odpreti vrat in reči: Tukaj je prostor, pridite,« je prepričan Piškorič, ki še pove, da so podporo dobili le od regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije.

Po drugi strani pa se za sodelovanje že dogovarjajo tako z British Councilom kot ameriškim veleposlaništvom. Prvi jim bo priskočil na pomoč pri organizaciji obiska Oliverja Marlowa, enega največjih strokovnjakov pri oblikovanju coworking prostorov, drugo pa naj bi jim pomagalo organizirati predavanje Slava Rubina, ustanovitelja Indiegoga, druge največje crowdfunding platforme na svetu.

»Oni vedo, kaj se pri njih dogaja,« pomoč tujih institucij razloži Orel, »gre za stvar, ki lahko obudi nekatere segmente gospodarstva.«

Zajtrk pri Poligonu

Že prihodnji teden bodo v centru pripravili prvega v nizu Poligon zajtrkov. To ne bodo klasični zajtrki, ampak bolj neformalni pogovori, na katerih bodo udeleženci predstavljali ideje in o njih razpravljali. Poligon je torej pripravljen, kreativci pa že nekaj časa prav tako.

Oglejte si predavanje Oliverja Marlowa: Prostor kot pogovor