Tiskane izdaje
Ljubljana - Čeprav na statističnem uradu glavno mesto uvrščajo med izrazito delovne občine, je po drugi strani skoraj polovica Ljubljančanov, ki so prijavljeni v evidenco brezposelnih, brez dela že najmanj eno leto, še polovica med njimi pa več kot tri leta.
Delovno aktivnih, kar pomeni zaposlenih in samozaposlenih skupaj, je bilo januarja v ljubljanski občini nekaj manj kot 110 tisoč, kažejo zadnji podatki zavoda za zaposlovanje. Medtem pa je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih nekaj več kot 16.700 ljudi, to je 13,2 odstotka vseh aktivnih.
V obdobju pred zadnjo gospodarsko krizo je število zaposlenih v ljubljanski občini naraščalo. Leta 2008 jih je bilo skoraj 120 tisoč, kar je pomenilo nekaj manj kot 60 odstotkov vsega ljubljanskega aktivnega prebivalstva in dobrih 13 odstotkov vseh zaposlenih v Sloveniji. Zatem se je krivulja obrnila. Da je v slovenskem glavnem mestu težko najti službo, se je v zadnji javnomnenjski poizvedbi Eurobarometra, opravljeni na začetku preteklega leta v evropskih mestih, strinjala več kot polovica vprašanih. Zgolj pet odstotkov Ljubljančanov je menilo nasprotno.
Čeprav se je stopnja registrirane brezposelnosti v glavnem mestu v primerjavi z lanskim januarjem nekoliko znižala, vzbuja skrb podatek, da je slaba polovica med njimi brez dela že več kot eno leto, še nadaljnja polovica pa že tri leta. Pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) opozarjajo, da dolgotrajna brezposelnost prinaša ekonomsko, socialno in psihološko izključenost.
Brazgotina
Iz podatkov o starostni strukturi brezposelnih Ljubljančanov razberemo, da je bila januarja skoraj tretjina med njimi starih med trideset in štirideset let. Njihovo število se povečuje. Januarja 2012 je bilo uradno brez dela okoli 3400 tridesetletnikov, tri leta pozneje pa več kot 4700. Medtem je bilo med vsemi brezposelnimi v glavnem mestu 955 mlajših od 25 let, še 2500 je bilo starih med 25 in 29.
Da se približno četrtina ljudi, ki so hitro izgubili prvo službo, po tem udarcu nikoli zares ne pobere, ugotavlja več študij po svetu. Tako imenovana zaposlitvena brazgotina se kaže v pogostejših zdravstvenih težavah in oteženem navezovanju socialnih stikov. Povprečno plačo imajo vso kariero praviloma nizko, s tem tudi pokojnino. Raziskave prav tako potrjujejo, da se brezposelnost ponavlja, po nekaterih študijah je krajša celo življenjska doba teh delavcev.
Tveganje revščine
Ob nedavnem svetovnem dnevu socialne pravičnosti so pri Rdečem križu opozorili na posledice recesije, ki je, kot ugotavljajo, najbolj prizadela mlade med petnajstim in štiriindvajsetim letom. Ti se ne izobražujejo in so brezposelni. Na uradu za mladino so ob povečani brezposelnosti opozorili tudi na vse večje tveganje revščine.
Ljubljansko območno združenje Rdečega križa, ki pokriva deset občin z okoli 400 tisoč prebivalci, je lani med skoraj 30 tisoč socialno ogroženih razdelilo 175 ton hrane oziroma 12.247 paketov pomoči. V tem letu so prejeli že 150 prošenj za denarno pomoč, med drugim za poplačilo položnic, v skupnem znesku skoraj sto tisoč evrov.
Na statističnem uradu sicer ne vodijo podatkov o stopnji tveganja revščine posebej za občine, podatki za regije pa kažejo, da je ta v osrednjeslovenski še naprej pod državnim povprečjem, a se tudi tu zvišuje. Če je leta 2008 pod pragom revščine živelo dobrih osem odstotkov prebivalcev osrednje Slovenije, jih je pet let zatem več kot enajst.
Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v zadnjem poročilu o razvoju ugotavlja, da se je »pri nekaterih najbolj ogroženih skupinah stopnja tveganja revščine zmanjšala, a se je povečala pri delovno aktivnih in brezposelnih«. Tako Umar kot evropska komisija sicer za slovenski trg delovne sile v prihodnjih dveh letih napovedujeta izboljšanje razmer, zaposlenost naj bi se zviševala in stopnja registrirane brezposelnosti zniževala. Medtem pa »zaradi javnofinančnih omejitev« predvidevata »nadaljnje zmanjševanje števila zaposlenih v sektorju države«.
