Pomlajevalna sečnja na Rožniku

Ljubljana – Vsi tisti, ki te dni hodijo na Rožnik oziroma na Drenikov vrh, lahko opazijo gozdne delavce, ki v tamkajšnjih zasebnih gozdovih izvajajo sanitarno in pomlajevalno sečnjo. Delo bo predvidoma končano do konca tega tedna.

Kot piše v obvestilu Zavoda za gozdove Slovenije, je ljubljanska območna enota tega zavoda trem večjim zasebnim lastnikom na Cesti na Rožnik izdala odločbo, da lahko posekajo 43 označenih dreves (gre za približno 110 kubičnih metrov lesa). Tokrat bodo največ oziroma 31 dreves odstranili zaradi nujnega pomlajevanja starega gozda, le 12 pa jih je treba posekati zaradi sanitarnih razlogov – ker so jih napadle glive ali insekti oziroma sta jih poškodovala žled in veter.

Vse za varnost obiskovalcev

Dušan Verbič, solastnik štirih hektarov gozda na Rožniku, je povedal, da je bil povod za tokratno akcijo pravzaprav več podrtih dreves, pri čemer je en večji hrast padel v neposredno bližino ceste, ki vodi na Cankarjev vrh. Ker krajinski park Rožnik-Tivoli-Šišenski hrib vsako leto obišče 1,75 milijona obiskovalcev, se zasebni lastniki, ki imajo v svoji lasti kar 90 odstotkov gozda v parku, seveda bojijo tudi morebitnih nesreč rekreativcev in pohodnikov.

Mimogrede je opomnil, naj obiskovalci, ki hodijo na Cankarjev vrh, zaradi lastne varnosti spoštujejo omejitve in zapore na območjih sečnje. Gozdni delavci naj bi delo končali predvidoma do konca tedna.

Pomlajevanje gozda je nuja

Zvedeli smo še, da sečnja poteka tudi na 11 hektarih gozdov družine Čad in da pomlajevanje gozdov na Rožniku izvajajo že drugo leto zapored. Zasebniki se vse bolj povezujejo, četudi je lastništvo v zasebnih gozdovih v krajinskem parku izjemno razdrobljeno. Veliko je namreč solastnikov, ki sami niso sposobni ali nimajo posebne želje skrbeti za gozd. A nam je Verbič razkril, da se največji solastniki gozdov med seboj vse bolj povezujejo (tudi z Jožetom Drofenikom na Drenikovem vrhu) oziroma izvajajo skupne akcije s soglasjem več deset manjših solastnikov.

Med posekanimi drevesi bo v marčevski akciji prevladovala smreka (med njimi je kar nekaj stoletnih), hkrati pa bodo obrezali tudi izredno agresivno robidovje, da bodo mladim smrekam in bukvam, s katerima najpogosteje pomlajujejo gozd, naredili dovolj prostora za hitro rast. Sicer pa se v njem najpogosteje samozasaja še gaber.

Čeprav po zasebnih gozdovih hodi veliko obiskovalcev, jih je Verbič pohvalil, da z njimi nimajo prevelikih težav. Vandalizma skorajda ni, tudi odvrženih odpadkov je malo, občasno jim izgine le kakšen kubik že pripravljenih drv.