Potomci Sternovih razširili prvotni zahtevek (2)

Ljubljana – Denacionalizacijski upravičenci po družini Stern, ki so svoj prvi zahtevek za vračilo neupravičeno zaplenjenega premoženja vložili že leta 1993, so v začetku januarja na ljubljanskem okrajnem sodišču predali novega. Ta je precej razširjen, vsebuje pa tudi predloga za izdajo delne odločbe in začasne odredbe.

Ker je od zadnjega zahtevka za vrnitev premoženja zaradi že opisanih zapletov s sodniki, sodišči, menjajočimi se odvetniki toženih strank iz leta 1997 minilo že 17 let, je na letošnjem januarskem ponovnemu sojenju na okrajnemu sodišču odvetnica Lucija Šikovec Ušaj v imenu Geralda Petra Sterna in Katje Cerjak (prvi je sin Evgena Sterna, druga hči Katje Boh) pripravila nov, razširjen zahtevek za vračilo premoženja.

Glede na odločbo vrhovnega sodišča je njuna odvetnica prepričana, da ni nobenega zadržka več, da okrajna sodnica ne bi z delnim sklepom odločila, da 12 od 18 stanovanj s skupnimi prostori v stanovanjskem objektu na Puharjevi 5, ki z drugimi okoliškimi objekti tvori niz spomeniško zaščitenih »Dukićevih blokov«, znova preide v last dedičev denacionalizacijskih upravičencev. Za 897 kvadratnih metrov veliko parcelo okoli hiše, ki je pozidana z garažami in je ni mogoče vrniti v naravi, pa da mora država plačati dobrih 224 tisoč evrov odškodnine.

Začasna odredba

Ker se odvetnica zaveda, da se bodo zdajšnji najemniki stanovanj, velikih od 30 do 113 kvadratnih metrov, skušali boriti, da denacionalizacijska upravičenca ne bi dobila teh stanovanj ne v last ne v posest, četudi je njihov status najemnikov sporen ali celo tam bivajo brez pogodb, pa je predlagala tudi izdajo začasne odredbe. Z njo bi MOL ali njenemu stanovanjskemu skladu prepovedali vsakršno razpolaganje, odtujitev ali obremenitev nepremičnin v navedeni hiši.

Dodatno pa od RS zahtevajo tudi izplačilo obrabnine. V času zaplembe je bil blok namreč star 11 let, zdaj pa je starejši za dodatnih 70 let. Ker je torej amortiziran, bi morala obrabnina znašati najmanj toliko, kolikor znaša vrednost celotne nepremičnine. Sami jo ocenjujejo na skoraj 1,8 milijona evrov (v ceno niso vštete zamudne obresti). Pričakujejo še, da bodo od MOL dobili tudi povračilo koristi zaradi nezmožnosti uporabe 912 kvadratnih metrov stanovanjske površine. Ob upoštevanju neprofitne najemnine je ta znesek skoraj 2,3 milijona evrov (tudi tu niso vštete zamudne obresti). Menijo, da so upravičeni še do povračila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za 22 let (dobrih 26 tisočakov).

Odškodnine

Na račun zemljišč, na katerih sta stala poslovno-stanovanjska objekta Bohoričeva 24 in 24 a, ki pa so ju kasneje podrli, pričakujejo odškodnino v obveznicah. Sami so izgubljeno korist ocenili na 660 tisočakov. Iz naslova obrabnine za obdobje 70 let predlagajo še 3,5 milijona za šest zaplenjenih zgradb. Na račun 5569 kvadratnih metrov velikega nepozidanega stavbnega zemljišča pa bi polovični delež za dediče po Evgenu Sternu znašal 5,6 milijona evrov.

Za kamnolom Verd, ki ga ni mogoče vrniti v naravi, zahtevajo 5 milijonov dolarjev, 7665 kvadratnih metrov velik gozd na istem območju pa bi radi nazaj v naravi. Za polovični delež v družbi Gramozolom Verd zahtevajo še revalorizirano vrednost deleža (od leta 1993 naprej), ki je bila leta 1946 vredno takratnih 112 tisoč dinarjev.

V zvezi z Gradbeno družbo ing. Dukić in drug zahtevajo vrnitev kamnoloma v Spodnjih Pirničah v naravi oziroma podredno v obliki odškodnine (1,84 milijona dolarjev), za nekdanjo njivo v Kamniku pa 800 tisoč dolarjev. Za stroje in naprave pa hočejo polovico leta 1945 ocenjene vrednosti (1,3 milijona dinarjev, revaloriziranih in obogatenih z zamudnimi obrestmi od konca 1991 naprej).

Za Javno trgovinsko družbo oziroma Gradbeno podjetje ing. Dukić in drugi pa zahtevajo odškodnine za ljubljanske parcele, kjer danes stojijo bloki, deli Topniške ulice in Šmartinske ceste. Skupaj znaša zahtevek 1,9 milijona dolarjev (druga polovica bi pripadala Dukićem, če bi jo ti zahtevali). Poleg tega je tu še zahteva za 1,2 milijona dinarjev (z obrestmi od konca 1991) na račun strojev, naprav in drugega inventarja.

Za Tehnično gradbeno družbo ing. Dukić, d. d., pa je polovična vrednost Sternovega premoženja v strojih in napravah znašala nekaj več kot milijon takratnih dinarjev. Za 300 delnic nekdanje Trboveljske premogokopne družbe pa pričakujejo 6600 dolarjev z obrestmi od konca 1991. Na koncu so zahtevek dopolnili še s predlogom vračila 132.500 evrov na račun izgubljenega dobička v kamnolomih Verd in tamkajšnjega gozda.

Obeti

Kot smo lahko videli na nedavnem ponovnem sojenju v nepravdni zadevi na ljubljanskem okrajnem sodišču, je zdaj zadeva tako dozorela, da bi sodnica Mateja Gruškovnjak lahko v razsodbi, ki jo je pričakovati sredi pomladi, odločila, da se postopek, ki zadeva vračila premoženja od države oziroma njenega sklada kmetijskih zemljišč, loči od postopka vračanja stanovanj na Puharjevi 5, ki jih ima trenutno v lasti MOL oziroma z njimi upravlja njen stanovanjski sklad. Pri prvih dveh je namreč sporno le vprašanje vrednotenja nepremičnin (kar bi lahko hitro rešil nepremičninski sodni izvedenec) in višina odškodnine za premoženje, ki jo lahko vrnejo le v obliki obveznic. Glede zaplenjenih nepremičnin in stvari namreč obstajajo tako zapisniki kot natančne cenitve iz odločbe o zaplembi premoženja iz leta 1946.

Je pa državna pravobranilka že dala vedeti, da odškodnina tudi približno ne bo podobna tisti iz razširjenega zahtevka, temveč bo bistveno manjša.

Kako bo sodnica razsodila, je sicer težko napovedati, a je že zdaj jasno, da se bodo odvetniki, ki zastopajo MOL ali najemnike stanovanj na Puharjevi 5, borili z vsemi sredstvi, da bi se postopek vlekel še naprej. Vsi so namreč vložili več novih pripravljalnih vlog. Šikovec Ušajeva jih ima za zavlačevalne, saj da le ponavljajo že povedano, eden od dveh odvetnikov najemnikov stanovanj na Puharjevi 5 pa je dejal, da to ni res. Zatrdil je, da bo dokazal, da so najemniki veliko vlagali v prenovo stanovanj. Nekateri izmed njih so celo prepričani, da bi jim morala MOL in njen stanovanjski sklad omogočiti, da bi jih odkupili po Jazbinškovem zakonu (ena od najemnic je tožbo s takim zahtevkom že izgubila).

Terenski ogled

Stavba na Puharjevi 5 je kljub formalni spomeniški zaščiti v precej slabem stanju. Fasada na posameznih delih odpada, na kipu nad vhodnim portalom se je razrasel mah, na lesenih oknih pa se vidi, da jih ni nihče vzdrževal (menjal ali barval) že vsaj dve desetletji. Blok, ki je bil v tistih časih eden najmodernejših, saj je imel dvigala in centralno ogrevanje, pa že dolgo ne daje videza luksuzne stavbe, za kar so jo takrat imeli. To niti ni čudno, saj je oblast takoj po vojni vanjo naselila razne generale in »zaslužne funkcionarje«, ki so jih kasneje zamenjali večinoma njihovi potomci ali pa občinski najemniki. Najemnine sta občini Ljubljana Center in kasneje MOL oziroma njen stanovanjski skald pobirala, v objekt pa niso vlagali skoraj nič. Leta 2006 so popravili le streho. Mnogi pa so si na črno zasteklili balkone na zahodni strani hiše.