Tiskane izdaje
Ljubljana – Ali ima slovensko glavno mesto realne možnosti, da bi čez tri leta postalo vodilna kongresna in »incentive« destinacija v jugovzhodni Evropi, pod geslom Privlačna prestolnica za odlična srečanja, kot je zapisano v viziji razvoja kongresne Ljubljane do leta 2020?
V ta cilj so usmerjena vsa prizadevanja, vendar pa je doseganje tega položaja odvisno od širših dejavnikov, ki vključujejo razvoj turističnega potenciala destinacije v celoti, ne samo od poslovnega oziroma kongresnega segmenta, opozarja Tatjana Radovič, vodja Kongresnega urada v okviru Turizma Ljubljana.
Razvoj Beograda in Zagreba
Če se ozremo proti jugu, se v Beogradu in Zagrebu hitro razvijajo letališka infrastruktura z novim terminalom in mreža destinacij z neposrednimi, tudi prekomorskimi leti. Raste število tujih, tudi globalnih letalskih prevoznikov, ki letijo do teh dveh mest, ugotavlja Radovičeva. Poleg tega se je, še posebno v Beogradu, hitro razvijal tudi hotelski sektor, vključno z odličnimi kongresnimi zmogljivostmi. Močneje so prisotne tudi mednarodne verige, ki predstavljajo dodatne prodajne kanale in pripomorejo k imidžu destinacije v očeh potencialnih naročnikov.
Po evidenci Kongresnega urada je bilo lani v Ljubljani 76 mednarodnih vsaj dvodnevnih kongresov z najmanj 50 udeleženci, med katerimi je bilo vsaj polovica tujih. Od teh jih je bilo 16 z od 200 do 500 udeleženci ter sedem z od 500 do tisoč udeleženci. Po zadnjih podatkih združenja ICCA (International Congress and Convention Association) iz leta 2015 se je Ljubljana med 430 mesti z vsaj petimi dogodki in še 1907 mesti z nižjim številom dogodkov z 41 dogodki uvrstila na 64. mesto. Isto število dogodkov imajo še Zagreb, New Delhi in Manila. Beograd nas je z 52 dogodki prehitel. Med slovenskimi destinacijami sta objavljena še Bled, ki je z 11 dogodki na 222. mestu in Portorož, ki je s petimi dogodki na 373. mestu. Vendar je lestvica morda nekoliko izkrivljena, ker v primeru, da si nekaj mest deli isti rezultat, nimajo enake pozicije, po številu dogodkov bi bila Ljubljana tako na 47. mestu, pravi Radovičeva. Združenje ICCA sicer upošteva srečanja mednarodnih znanstveno-strokovnih združenj z vsaj 50 udeleženci, rotacijo med vsaj tremi državami in redne intervale, pri čemer enkratni dogodki odpadejo.
V segmentu znanstveno-strokovnih srečanj Evropa ostaja vodilna celina, saj je tu polovica vseh kongresov. Po zadnjih podatkih združenja ICCA, ki vključujejo 137 držav z vsaj petimi dogodki in še 110 držav z nižjim številom, se je Slovenija s 65 dogodki uvrstila na 46. mesto. Tik za njo je Srbija z enim dogodkom manj. Hrvaška pa je s 96 dogodki poskočila na 41. mesto. Po mnenju Radovičeve je razlog za to, da se v Srbiji vse dogaja v Beogradu, na Hrvaškem pa so poleg Zagreba, vse močnejši predvsem Dubrovnik (z 22 dogodki), sledijo še Split, Istra, Zadar itd.
Praga in Budimpešta v prvi ligi
Ljubljana se sicer ne more primerjati s Prago in Budimpešto, ki sodita med prvo svetovno ligo destinacij za mednarodne znanstvene in strokovne kongrese, vendar pa se pogosto znajde na seznamu mednarodnih ali evropskih združenj, ki razmišljajo o svojem dogodku v centralni oz. vzhodni Evropi. V ožjih izborih Ljubljana konkurira z najrazličnejšimi mesti – od baltskih prestolnic, do Lille-a in Lyona, Maastrichta, Valencie itd. Dejavniki pri končnih odločitvah so zelo različni, konkurenca pa je danes globalna, pravi Radovičeva.
V prestolnici tri petine kongresov
V Sloveniji Ljubljana organizira tri petine kongresov, podjetniških srečanj in motivacijskih potovanj ter je vodilna destinacija za dogodke mednarodnih združenj. Tudi v drugih državah so to večinoma glavna mesta, ki so stičišče znanosti, raziskav in akademskega izobraževanja. V organizaciji znanstveno-strokovnih kongresov imata več potenciala Bled in Portorož, ki sta skupaj z Mariborom prepoznavni destinaciji za podjetniške dogodke in motivacijske programe tujih naročnikov. Kranjska Gora, Bohinj in dolina Soče pa so odlični kraji za motivacijske programe in manjša srečanja.
Ljubljana je zelo primerna za organizacijo srednje velikih kongresov z do 2500 udeleženci. Njena velika prednost je kompaktnost in obvladljivost, saj je mogoče do mnogih pomembnih prizorišč kar peš, ugotavlja Radovičeva. V središču mesta sta dva kakovostna kongresna centra, ki sta tudi največja – Cankarjev dom in Gospodarsko razstavišče. Širok je tudi nabor hotelov s konferenčnimi zmogljivostmi, med največjimi so Grand Hotel Union, Austria Trend Hotel Ljubljana in Four Points by Sheraton Mons. Nekaj večjih zmogljivosti je tudi na fakultetah. Ljubljana ima tudi privlačna posebna prizorišča v historičnih zgradbah, v starem mestnem jedru pa je veliko možnosti za srečanja v prostem času. Mnoge udeležence kongresov preseneti dobra kulinarika z vinsko kulturo ter ugodno razmerje med ceno in kakovostjo. Privlačna je tudi bližina drugih zanimivosti Slovenije, kot dodana vrednost za doživetje naše države.
Vodita Cankarjev dom in Gospodarsko razstavišče
Podobno menita tudi vodji največjih kongresnih centrov v Ljubljani. Breda Pečovnik, direktorica kongresno komercialnega programa v Cankarjevem domu, ki med drugim poudarja, da je Ljubljana in z njo Slovenija zanimiva tudi zaradi trenutnih varnostnih razmer v svetu. Cankarjev dom na leto organizira približno 2500 dogodkov oziroma do 1200 prireditev. Največja dogodka sta Ljubljanski mednarodni filmski festival – LIFFE, ki ga obišče približno 48.000 obiskovalcev in Slovenski knjižni sejem, ki ga obišče približno 32.000 obiskovalcev. Pravi, da sta letošnje in prihodnje leto kongresno močni za Cankarjev dom in tudi za Ljubljano. Veselijo se prihajajočih kongresov Evropskega združenja pivovarjev, Svetovnega foruma o zemeljskih plazovih, kongresa tekočih kristalov, Evropske Jazz konference in kongresaEvropskega združenja za kardiologijo.
Iztok Bricl, direktor Gospodarskega razstavišča, pa je med drugim povedal, da na GR skoraj vsak dan poteka kakšen dogodek, na leto pa jih obišče približno 400.000 ljudi. V vlogi organizatorja izstopajo predvsem v sejemski dejavnosti s prireditvami, kot so sejmi Natour Alpe-Adria, Dom, Vino Ljubljana, Narava-zdravje, Ambient, letošnja novost pa je 24. Avtomobilski salon Slovenije. Gostijo tudi različne kulturno-zabavne prireditve, kot sta Kurzschluss in Ema, ter približno 150 poslovnih srečanj in mednarodnih konferenc na leto. Med drugim so gostili tudi EuroGeo6 – šesti Evropski kongres o geosintetiki, ki ga je organizator »izvozil« iz Turčije zaradi nevarnosti terorizma in so v kratkem času morali pripraviti prostor. Med slabostmi Ljubljane pa je Bricl izpostavil slabe letalske povezave ter premalo hotelskih zmogljivosti s pomanjkanjem namestitev najvišjega ranga. Zgodilo se jim je že, da so za kakšen pomemben mednarodni dogodek v konkurenci z drugimi ponudniki izpadli, ker v času kongresa v Ljubljani ni bilo dovolj prostih hotelskih namestitev ali pa so bile letalske povezave s svetovnih letališč do Ljubljane za udeležence vse prej kot prijazne.
Slab dostop z letali in vlaki
Velika pomanjkljivost tako še vedno ostaja letalska dostopnost, ki jo organizatorji kongresov izpostavljajo med prvimi tremi merili za izbiro; povezave iz Benetk ali Zagreba namreč niso optimalne. Radovičeva pa izpostavlja, da bi bil za organizacijo regionalnih kongresov zaželen tudi boljši dostop z vlaki, še posebej z Italijo. Uporaba železnice je namreč čedalje bolj poudarjena kot trajnostni način prevoza na dogodke. Na srečo pa se močno izboljšuje prepoznavnost Slovenije kot kongresne destinacije, Ljubljana pa je dodatno zanimanje vzbudila tudi kot Zelena prestolnica Evrope 2016.
Premalo hotelskih in drugih namestitev
Razrešiti pa bi bilo treba tudi problematiko hotelskih kapacitet v Ljubljani – ob rasti turističnega obiska in višanju števila poslovnih dogodkov se je namreč v določenih obdobjih že zgodilo, da je Ljubljana dosegla zgornji prag zasedenosti. Zato je nujno večanje hotelskih in drugih namestitev, opozarja Radovičeva. Med leti 2004 in 2012 ni bilo odprtja večjega hotela, letos pa bo na centralni lokaciji, Bavarskem dvoru, odprt nov hotel Interkontinental najvišje kategorije s 165 sobami, kar bo velika pridobitev.
Radovičeva pravi, da je za udeležence znanstveno-strokovnih kongresov dostikrat pomembna ponudba različnega nabora namestitev – v hotelih različnih kategorij, apartmajih, pa tudi hostlih, še posebno za mlade raziskovalce. Airbnb je sicer dosegel tudi ta segment. Vseeno pa je za velike mednarodne kongrese pomembno zagotoviti minimalno število sob, ki ga naročniki praviloma določijo že v navodilih za pripravo kandidatur. Za korporacijske dogodke pa iščejo namestitev v hotelih s štirimi zvezdicami in več.
V času velikih kongresov se rezervacije prelijejo v večino hotelov. Najprej se napolnijo namestitve v središču mesta in potem navzven. Po številu sob prednjačijo Hoteli Union, med 240 in 115 sob pa ponujajo še Radisson Blu Plaza Hotel Ljubljana, Austria Trend Hotel Ljubljana, City Hotel, Hotel Park, Best Western Premier Hotel Slon, M Hotel in Four Points by Sheraton Hotel Ljubljana. Nekateri hoteli imajo tudi lastne večje konferenčne zmogljivosti, ki jih tržijo za večdnevne mednarodne dogodke. Zato se včasih zgodi, da je ob dodatni uspešnosti obeh kongresnih centrov pri pridobivanju kongresov,rezerva že izkoriščena. Poleg tega pa udeleženci kongresov vse bolj uporabljajo spletne rezervacijske sisteme za namestitve, le še 45 odstotkov jih uporablja uradno ponudbo organizatorjev kongresov, kar pomeni, da je tudi tu viden trend vse bolj poznih prijav.
Rekordno bo leto 2018
Kongresni koledar mednarodnih dogodkov za letos še dopolnjujejo. Po podatkih Kongresnega urada bo pet dogodkov imelo več kot 500 udeležencev, medicinski kongres konec junija pa jih bo po napovedih imel več kot 1500. kaže pa, da bo doslej najbolj rekordno leto 2018 – imajo že pet potrjenih kongresov z več kot 1000 udeleženci. Gostili bodo tudi prvi evropski kongres iz specialističnega portfelja Evropskega združenja za kardiologijo. Kandidature v pridobivanju kongresov pa segajo do leta 2022.
