Tiskane izdaje
Ljubljana – Središče glavnega mesta je na zemljevidu, ki visi na spletnem portalu airbnb, obarvano rdeče. Kaže, da je trenutno za turiste na voljo več kot tisoč enot za najem. Še pred nekaj leti jih je bilo nekaj deset. Posel cveti, toda tako se stanovanja razumejo bolj kot naložba, ne pa kot osnova za življenje.
Ko je moral Vasja Lebarič pred nekaj meseci zapustiti najemniško stanovanje v mestnem središču in si poiskati drugo, je naletel na težave. Najemnine so vse višje, kar nekajkrat pa je od najemodajalcev slišal odgovor: »Oddajam stanovanje, toda ne vam.« Opisuje, kako se skozi intenzivno usmerjanje v turizem in oddajanje stanovanj prek portalov, kot je airbnb, spreminja mesto. »Center se spreminja v turistični lunapark, bivanjsko se spreminja struktura prebivalcev. Tisti, ki bi radi živeli v mestu, imamo težave, ker nismo turisti, ki pridejo za nekaj dni in porabijo več denarja. Prebivalce centra se tako naganja na obrobje, medtem pa se v centru o stanovanjih razmišlja kot o potencialnem kapitalu.«
Po podatkih multinacionalke Airbnb, katere vrednost danes ocenjujejo na več kot 30 milijard dolarjev, kar jo uvršča med najdražje start-upe na svetu, takoj za podjetjem Uber, je bilo v Ljubljani prek njihove spletne platforme v zadnjem mesecu mogoče najeti 1104 stanovanja. Še leta 2011 je bilo v glavnem mestu vsaj enkrat v ta namen oddanih 31 enot, dve leti pozneje že 151, letos pa kar 1600. Cena mesečnega najema dvosobnega stanovanja prek airbnb je od 1300 do 1900 evrov.
Zasebno podjetje Airbnb je bilo ustanovljeno leta 2008 v San Franciscu. Pred tem sta Brian Chesky in Joe Gebbia na spletni strani airbedandbreakfast.com ponujala prenočitev na napihljivi blazini z zajtrkom. Denar za širitev ponudbe sta nato nabrala med predsedniško predvolilno kampanjo. S prodajo kosmičev, na škatlah katerih sta bila obraza Baracka Obame in Johna McCaina, sta samo v dveh mesecih zaslužila 30 tisoč evrov. Marca 2009 so ime platforme skrajšali na današnje – airbnb in razširili ponudbo: danes je tam mogoče oddati ali najeti apartmaje, hiše, dvorce, celo zasebne otoke. Pohvalijo se z navzočnostjo v več kot 65 tisoč mestih po svetu.
»Ljudje kupujejo cele hiše, da bi oddajali prek airbnb, ker se jim to izplača. Tako si ustvarijo stroj, ki sam odplačuje celoten kredit, najet za nakup,« razmišlja Lebarič. »Nekdo z zagotovljeno eksistenco, ki ima še kakšno stanovanje več, ga uporablja kot biznis in tako akumulira kapital. Kupuje nova in nova stanovanja ter s tem zmanjšuje število stanovanj, namenjenih eksistenci. To je najbolj umazana oblika kapitalizma in pokaže se, da vsi ti najemodajalci postajajo mali tajkuni.«
Vonj po zaslužku
»Oddaj. Uživaj. Vsak dan. Sobodajalstvo odpira nove priložnosti! Zaslužite z oddajo svojega stanovanja, apartmaja, sobe.« Pod tem geslom Klara Korenč na svoji spletni strani promovira oddajanje nepremičnin prek spletne platforme airbnb. »Name se obrnejo ljudje, ki imajo stanovanje, a ga ne uporabljajo. Zanje je naložba in bi ga radi oddali prek airbnb,« razlaga nekdanja sobodajalka prek tega portala, samostojna podjetnica, ki zdaj ponuja »airbnb svetovanje«. »Tu gre za drugačno izkušnjo, je nekaj lokalnega, domačega in pristnega, in veliko turistov prav zato raje izbere airbnb, da gre v dom nekoga drugega kot pa v hotel,« storitve multinacionalke promovira Korenčeva.
Toda sodeč po podatkih tako za Ljubljano kot druga mesta po svetu večina najemodajalcev turistom ne ponuja svojega doma. Kar 74 odstotkov ponujenega prek airbnb v Ljubljani so cela stanovanja, zgolj 24 odstotkov je zasebnih sob. Podatki tudi jasno kažejo, da nekateri tako oddajajo po več nepremičnin. »Ljudje so zavohali, da se z airbnb da več zaslužiti kot pa z dolgoročnim oddajanjem prebivalcem,« odgovarja Korenčeva. »Tu je vse ekonomija. Kdor ima prazno stanovanje, ga bo poskušal čim bolje iztržiti. To je delitvena ekonomija in je del prihodnosti,« kot samoumevnega orisuje svet, v katerem vse postaja blago, tudi ljudje.
Provizija
Airbnb od vsakega izvedenega najema prek njihovega spletnega portala zaračuna tri odstotke provizije ponudniku ter od 6 do 12 odstotkov turistu. Po besedah Klare Korenč je ta delež lahko tudi višji: »Airbnb uradno o tem ni obveščal, toda stranke so me opozorile, da so od turista pobrali celo 15 odstotkov.« Kako v korporaciji upravičijo provizijo? »Vzamejo jo zato, ker si uporabljal njihove storitve oziroma portal. Imajo sicer tudi garancijo za gostitelja, in to do milijona dolarjev, toda to je zelo težko iztržiti,« priznava svetovalka. In če se pojavijo težave? »Airbnb vse bolj deluje tako, da nagovarja stranko in gostitelja, da sama rešita problem, če to ne gre, naj pomagajo ljudje v skupnosti, ki prav tako oddajajo prek tega portala, in če še to ne gre, se neposredno kontaktira Airbnb. Toda včasih jih je težko dobiti, predstavništva v Sloveniji pa nimajo.«
Da je »dodatna namestitvena ponudba, kot je airbnb«, v glavnem mestu dobrodošla, menijo pri Turizmu Ljubljana. Po njihovem bi bilo sicer dobro, da bi bila tudi zakonsko urejena.
Sobodajalstvo se po zakonu o gostinstvu sme opravljati na temelju vpisa v poseben register pri agenciji za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), pri čemer veljata omejitvi glede obdobja in števila ležišč. Za opravljanje te dejavnosti morajo biti izpolnjeni pogoji glede minimalnih tehničnih zahtev, prijave gostov policiji, kategorizacije, v večstanovanjskih objektih je poleg tega treba pridobiti 75-odstotno soglasje sosedov, voditi je treba knjigo gostov in obračunavati turistično takso.
Tržni inšpektorji so zadnji nadzor nad sobodajalstvom opravili oktobra lani, pri čemer so pregledali 195 subjektov in izdali dvajset ureditvenih odločb in izrekli 126 opozoril. Ko so leta 2013 opravili nadzor nad oddajanjem stanovanj pri tistih, ki oglašujejo ponudbo na spletni strani airbnb.com, je bilo pri 31 nadzorih »pretežno ugotovljeno oglaševanje dela na črno«.
Spletni portal airbnb kaže, da so v Ljubljani trenutno »aktivni« vsaj 1104 najemodajalci, toda po podatkih Ajpesa je v ljubljanski občini registriranih le 89 sobodajalcev. Da se prek airbnb oddaja predvsem na črno, opaža tudi Klara Korenč. Toda po njenem je to povezano zlasti s »stresno izkušnjo legalizacije«. Najbolj težavno je po njenem 75-odstotno soglasje etažnih lastnikov, če gre za večstanovanjsko hišo. Ta delež, pravi, je »nemogoče doseči, ker ali ne dobiš ljudi, ali ni jasno, kdo je lastnik, ali pa dovoljenja ne dajo«. Toda zaradi nezadovoljstva z airbnb se prebivalci večstanovanjskih hiš v mestu obračajo na stanovanjsko inšpekcijo in opozarjajo, da se njihovi domovi spreminjajo v hotele. »Navajajo, da gostje nemalokrat kršijo javni red in mir, odlagajo smeti na hodnikih in ponoči zvonijo in zbujajo otroke.«
Da bi uredili kratkoročno oddajanje, je vlada septembra 2015 imenovala medresorsko delovno skupino, ki bi morala pripraviti akcijski načrt »posodobitve predpisov«. Ker ni dosegla soglasja, je vladi predlagala le, naj celotno področje delitvene ekonomije, kamor spada tudi oddajanje prek airbnb, uredi v enem sistemskem zakonu. To naj bi storili še letos, smer pa je po besedah gospodarskega ministrstva jasna: poiskati »primerno zakonsko rešitev, ki bi subjektom, ki želijo kratkoročno oddajati lastne nepremičnine, to omogočala na enostavnejši način«, in to dejavnost ovrednotiti, saj so nanjo vezani davki in prispevki.
In medtem ko bodo pristojne javne institucije poskrbele, da bodo najemodajalci vendarle legalizirali dejavnost in tako plačali davke, se je sama korporacija Airbnb temu uspešno izogibala. To je tudi eden glavnih očitkov hotelske industrije, ki se upira širitvi platforme airbnb v največjih mestih po svetu, ker po njihovem pomeni nelojalno konkurenco. Kot je nedavno poročala agencija Reuters, so v korporaciji, da bi ovrgli očitke, sklenili davčne dogovore z ameriško zvezno državo Teksas in pristojnimi v 31 mestih po Franciji, s čimer imajo trenutno sklenjenih 275 podobnih sporazumov.
Za vsakogar?
Da so stališča slovenske vlade jasna in usmerjena v olajšanje okolja za delitveno ekonomijo, pravi sociolog in član Zadrugatorja Klemen Ploštajner, ki je med drugim raziskoval pravico do mesta, pred kratkim pa za prihajajoči zbornik o delitveni ekonomiji proučeval airbnb. Toda hkrati poudarja, da je, ko gre za oddajanje nepremičnin prek airbnb, to »že zdaj olajšano« in celo davčno veliko bolj ugodno od dolgoročnega oddajanja prebivalcem. »Vprašanje legalnosti je vprašanje plačevanja prispevkov in davkov, pri čemer seveda to pomaga tudi Airbnb, ker to postane posel, ki je v redu, zato vsa ta podjetja težijo k legalizaciji. To omogoči regulacijo, vendar to ni dovolj. Stanovanja so tu, da ljudje v njih živijo, in ne zato, da nekdo služi na njihov račun. Gre za prekrivanje rabe prostora, turistične in stanovanjske, in tako se stanovanja pretvarja v čisto investicijo, kar je ključni problem.«
Najemni trg v Sloveniji je, kot pravi, tudi sicer v razsulu. »Večletne pogodbe skorajda ni mogoče dobiti, zdaj pa najemodalce še bolj spodbujajo k nasprotnemu. Zato delajo na tem, da imajo čim večjo fluktuacijo ljudi, ker se tako lahko prilagajajo trenutnemu povpraševanju in služijo.« Po njegovem je sporno, da ministrstvo za okolje in prostor ne poseže v debato o airbnb in delitveni ekonomiji, saj so prav oni pristojni za stanovanjsko politiko v smislu javnega dobra. V nacionalni stanovanjski program so zapisali, da bodo spodbujali najemni trg, med prednostne naloge pa »zagotavljanje dostojnega stanovanja za vsakogar«.
