Tiskane izdaje
Ljubljana – S torkovo javno razpravo v Trnovem se je končal cikel petih javnih razprav za vseh 17 četrtnih skupnosti o celostni prometni strategiji oziroma o tem, kakšne prometne ukrepe si želijo v vsaki od njih. Hkrati se izteka čas za oddajo pripomb in predlogov ukrepov na spletnem portalu CPS. Oddati jih je mogoče do petka.
Čeprav so Ljubljančani na spletni strani Celostna prometna strategija (CPS) oddali že več kot 1250 pripomb in predlogov, kaj si želijo oziroma česa nočejo, in izpolnili približno 730 spletnih anket, se je tudi na zadnji od petih javnih razprav po četrtnih skupnostih pokazalo, da jim razprava v obliki delavnic (delo v več ločenih skupinah za mizami) ne leži.
V dvorano ČS Trnovo je za štiri četrtne skupnosti (Trnovo, Vič, Rožnik in Rudnik) prišlo le 16 ljudi ali po štirje za vsako. In večina jih je bila presenečenih, ko so ugotovili, da ne bodo mogli javno govoriti o posameznih prometnih ukrepih, temveč jih bodo lahko le označili na zemljevidu. Čeprav sta bila med udeleženci tudi nekdanja načelnika mestnega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet Anton Gunde in Pavel Klavs ter profesor na fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Alojz Juvanc kot strokovnjaki z dolgoletno prakso pri urejanju prometa v Ljubljani, jim organizatorji niso omogočili, da bi predstavili svoje poglede na pripravo nove celostne prometne strategije, češ da delavnica ne predvideva večurnega polemiziranja udeležencev. Navzoči so se z načinom dela po skupinah navsezadnje sprijaznili, a jim je v predstavitvenem delu vseeno uspelo izsiliti nekaj minut za »klasično« javno razpravo. Klavs iz ČS Rudnik je najprej vprašal, zakaj pripravljajo novo prometno strategijo, saj tista iz leta 2010 ni tako stara, da bi jo morali spreminjati. Njeni pripravljavci so mu odgovorili, da ne gre za povsem novo strategijo, temveč le za njeno novelacijo oziroma dopolnitev in prilagajanje zahtevam pristojnega ministrstva, da se bodo lahko potegovali za evropski denar, namenjen uresničevanju celovitih prometnih strategij po slovenskih občinah.
Kritični pogledi
Gunde iz ČS Rožnik je bil kritičen do priprave celostne prometne strategije; prepričan je namreč, da ta ne bo slonela na pravih podatkih, saj da ni bila narejena celovita analiza prometnega sistema MOL. Števnih mest za zaznavanje dnevnih migrantov, ki iz okolice prihajajo v Ljubljano in jo zatem zapuščajo, po njegovem ni dovolj. Z njimi je dobro pokrita le avtocesta, glavne regionalne ceste, po katerih v mesto prihajajo migranti iz litijske ali vrhniške regije, pa ne.
Četudi je dobil odgovor, da so potovalne navade analizirali in da je motorni promet le eden od stebrov celostne prometne strategije, z njim ni bil zadovoljen. Opozoril je še, da tudi železniški promet ni analiziran, zasedenost vlakov pa upada in da lokalni železniški promet zajame le nekaj bližnjih krajev okoli Ljubljane. In da je iluzija, da bi lahko govorili o alternativnem daljinskem kolesarjenju na razdali 20 kilometrov od Ljubljane, saj kolesarska infrastruktura v novi strategiji temu ne sledi. Tudi v tem primeru so njegovo razmišljanje zavrnili, češ da je izdelava CPS namejena samo MOL in da ne gre za izdelavo regijskih strategij, temveč občinskih.
Bicikelj ni za vse
Ko je eden od predstavnikov mestnega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet povedal, da bodo še letos po Ljubljani kot enega od ukrepov za spodbujanje kolesarjenja razširili mrežo sistema Bicikelj na 58 postajališč, med seboj oddaljenih največ 500 metrov, je sledila zanimiva replika.
Eden od sodelujočih mu je odgovoril, da strategija, ki predvideva, da bo po mestu do leta 2020 sto postajališč sistema Bicikelj, pozablja na občane, ki živijo daleč od mestnega središča. Sam bi moral do najbližje postaje najprej dva kilometra peš in pri tem upati, da bo tam kolo sploh dobil. Živa Vidmar, članica sveta ČS Rožnik, je dodala, da je Ljubljana zaradi velikosti komajda še obvladljiva za kolesarje, za pešce pa sploh ne. Opozorila je še, da so pešpoti marsikje po mestu preozke, tako da ne dopuščajo normalnega prometa staršem z otroškim vozičkom in invalidom, ali pa so na njih plakati, znaki in druge ovire, ki ovirajo normalno hojo. Enako velja za kolesarske steze.
Med več desetimi konkretnimi predlaganimi ukrepi sta tako na Viču kot Rudniku izstopali pripombi, da je velik problem prehajanje pešcev čez Tržaško in Dolenjsko cesto, saj so intervali za pešce predvsem za starejše prekratki. Pri Dolenjki bi del problema lahko rešili s prestavitvijo obračališča avtobusa številka 3 na mestno zemljišče v trgovski coni Rudnik.
Murgelčani se počutijo ogrožene zaradi prehitrih voznikov, ki ogrožajo pešce in kolesarje, zato hočejo radarje, na Vrhovcih zahtevajo podaljšanje proge avtobusa številka 14 do nove soseske in podaljšanje obratovanja do polnoči. Nekateri si želijo železniškega postajališča pri Leclercu na Rudniku, drugi uvedbe krožnih avtobusnih prog, tretji večjega števila kavalirjev, saj ponekod veliki avtobusi niso primerni za preozke ulice, veliko pobud je za preureditev križišč v krožišča, v Rožni dolini bi radi, da več enosmernih cest spet uredijo kot dvosmerne ...
***
Pripombe in predloge na portalu Celostna prometna strategija je mogoče oddati do petka.
