Predstavniki hospica pozivajo k sistemski ureditvi svoje dejavnosti

V slovenski družbi je odnos do umiranja in smrti še vedno zavit v tančico številnih predsodkov.

Objavljeno
06. maj 2015 14.30
Posodobljeno
06. maj 2015 14.30
Hospic
K. V., Delo.si, STA
K. V., Delo.si, STA
Ljubljana − Hiša hospic, ki kot edini hospic v državi nudi celostno oskrbo umirajočim, bo zaprla vrata takoj, ko bodo premestili še zadnjo bivajočo v hiši. Za to potezo so se odločili, ker se jim v petih letih, odkar delujejo, z državo ni uspelo dogovoriti glede financiranja.

Po besedah predsednice društva hospic Renate J. Roban hiša vsak mesec poglablja izgubo za 45.000 evrov. Kot pravi, 500.000 evrov, kolikor znaša letni proračun za delovanje Hiše hospic, ne bi smel biti noben zalogaj za državo.

Zato so predstavniki Hiše hospic pozivajo pristojne organe, naj se vendarle sistemsko reši financiranje dejavnosti hospica, piše Slovenska tiskovna agencija.

Ljubljanski župan Zoran Janković upa, da Hiše hospic ne bo treba zapreti: »To bi bila največja traparija in nesreča Ljubljane.« Obenem je napovedal, da bo Ljubljana hiši finančno pomagala tudi vnaprej, kot ji je v preteklosti že.

Zgodovina Hospica v Sloveniji

»Vedno smo bili na strani človeka, v spoštovanju njegovega dostojanstva in zagovorniki njegovih pravic. Znanje, izkušnje in predanost osebja je društveno dejavnost privedla do prepoznavnosti v slovenski družbi. Potrebe so nas vodile v nadgradnjo dejavnosti društva s Hišo hospica, ki ji zaradi pomanjkanja, če ne kar odsotnosti sredstev, sledi skorajšnje zaprtje,« sporoča Slovensko društvo Hospic.

Od junija 1995, ko je zdravnica onkologinja Metka Klevišar s somišljeniki ustanovila Slovensko društvo hospic, smo prehodili dolgo in naporno pot. Društvo je s svojo dejavnostjo oskrbe hudo bolnih in umirajočih na domu odstiralo tančico predsodkov o predsmrtnem času človeka in stiskah svojcev ter žalujočih, so še zapisali.

Ugotavljajo, da je v slovenski družbi odnos do umiranja in smrti še vedno zavit v tančico številnih predsodkov, strahov in tabujev. Vendar kot opažajo ozaveščenost številnih umirajočih in tistih, ki delajo z njimi, počasi narašča in nas sili, da vedno bolj odkrito spregovorimo tudi o življenju in smrti, o strahovih in stiskah, ki se ob umiranju dotaknejo nas vseh.

Pristojne v državi naprošajo v imenu vseh zaposlenih in prostovoljcev, ki z veliko zavzetostjo in srčnostjo opravljajo svoje delo ob umirajočih in žalujočih, pozivajo, da sistemsko uredijo sofinanciranje prve Hiše hospica v Sloveniji in da  preprečijo zaprtje Hiše hospica.